Novice

Kako lahko mesta izkoristijo zmogljivost univerz v obdobju gospodarske negotovosti?

Dr. Clive Winters

17.05.2010

Povzetek analize Cliva Wintersa, vodilnega strokovnjaka projekta URBACT RUnUP govori o tem, da v času gospodarske recesije povpraševanje po visoki izobrazbi navadno raste. To je ponavadi vidno iz povečanega števila prijavnic na izobraževalne tečaje in programe, ki usmerjajo zaposlitveni potencial posameznika. URBACT s poudarkom na inovativnosti in kreativnosti išče način, kako lahko mesta izkoristijo širši potencial univerz in institucij, ki temeljijo na znanju, za dosego konkurenčnosti in inovativnosti na lokalnem nivoju.

Kakšna je specifična vloga univerz v času gospodarske recesije? In kako lahko univerze pomagajo pri dolgoročnem okrevanju?

Povzetek analize Cliva Wintersa, vodilnega strokovnjaka projekta URBACT RUnUPV času gospodarske recesije povpraševanje po visoki izobrazbi navadno raste. To je ponavadi vidno iz povečanega števila prijavnic na izobraževalne tečaje in programe, ki usmerjajo zaposlitveni potencial posameznika. URBACT s poudarkom na inovativnosti in kreativnosti išče način, kako lahko mesta izkoristijo širši potencial univerz in institucij, ki temeljijo na znanju, za dosego konkurenčnosti in inovativnosti na lokalnem nivoju.Kakšna je specifična vloga univerz v času gospodarske recesije? In kako lahko univerze pomagajo pri dolgoročnem okrevanju?

Po Clivu Wintersu bodo »univerze in mestne oblasti igrale ključno vlogo v času gospodarske nestabilnosti«. Winters pojasnjuje, da »je za reševanje problemov treba preveriti širšo vlogo univerz, njihovo sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, njihovo podporo za razvoj veščin usposabljanja in izobraževanja, njihovo podporo za spodbujanje t.i. spin-out podjetij in podporo mladim diplomantom pri zagonu lastnih podjetij skupaj s svojo vlogo pri inovacijah, prenosu znanja in poslovanju«.

Winters poudarja, da so »mala in srednje velika mesta kot ‘urbani poli’ odločilnega pomena za napredovanje gospodarske uspešnosti in inovacijske usposobljenosti Evropske unije, da je strateški razvoj in izkoriščanje notranjih potencialov odločilnega pomena in da so univerze ključnega pomena za ta proces inovacij«.

Po njegovem mnenju lahko v času gospodarske recesije univerze igrajo vlogo na štirih ključnih področjih:

1. Veščine, usposabljanje in razvoj zaposlenih:

Vključevanje univerz v razvoj delovne sile je ključni mehanizem za izboljšanje vodenja in vodstvenih sposobnosti, poleg tega pa univerze lahko pomagajo pri izboljšanju poslovnih praks in učinkovitosti.

2. Inovativnost, prenos znanja in podpora podjetništvu:

Univerze imajo precej pomembno vlogo pri podpori oblikovanja, razvoja in izdelave prototipov novih izdelkov ter razvoja in izboljšanja proizvodnih procesov. Z namenom postati bolj produktivni in dobičkonosni vedno pogosteje sodelujejo z malimi in srednje velikimi podjetji v njihovih lastnih skupnostih. Prav tako pomagajo pri povezovanju velikih in malih podjetij pri inovativnosti.

3. Spin-out univerz in podjetništvo mladih diplomantov:

Izkušnje na univerzah so pokazale, da so univerze lahko izhodišče za podjetja, ki začenjajo z novimi dejavnostmi (t.i. spin-off), kar je še zlasti pomembno v novih panogah, ki temeljijo na znanosti. V regijah z nizko stopnjo podjetništva in visoke tehnologije je še posebej zaželjeno spodbujati visokošolske ustanove pri pomoči podjetjem, ki začenjajo z novimi dejavnostmi. Na vzhodu Nizozemske na primer, v mestu Enschede, ki se uvršča med mala in srednje velika mesta, tamkajšnja univerza z različnimi programi med svojimi študenti in zaposlenimi aktivno spodbuja podjetništvo. Rezultat tega je najvišji delež ’spin-off’ podjetij na Nizozemskem. Iz univerze izvira več kot 700 podjetij v zadnjih 20 letih. Ta podjetja so imela v petih letih več kot 70% stopnjo preživetja in do danes ustvarila skoraj 10.000 delovnih mest. Poleg tega ima univerza okoli 130 podjetij, ki jih vodijo študenti. Vpliv na mesto se kaže v močnih odnosih z industrijo in v več kot 600 ’spin-off’ podjetjih, ki uspevajo na in v okolici univerzitetnega kampusa.

4. Dostop do finančne podpore:

S podporo prenosa znanja v podjetja skozi raziskave in svetovanje lahko univerze zagotovijo dostop do finančnih shem, namenjenih povečanju konkurenčnosti podjetij. Posamezne sheme lahko vključujejo na primer inovacijske kupone, ki so namenjeni kot pomoč malim in srednje velikim podjetjem, da izkoristijo ugodnosti raziskav in razvoja ter strokovno svetovanje.

Če povzamemo, Clive Winters poudarja, da morajo številna mesta izboljšati svoje individualno in organizacijsko znanje o lokalnih in regionalnih institucijah, ki temeljijo na znanju. Pri uskladitvi dejavnosti univerz s prednostnimi nalogami lokalnega gospodarskega razvoja so lokalne oblasti lahko samo podpora, ki je seznanjena s strukturo, ključnimi kontakti, raziskovalnimi in izobraževalnimi temami univerze.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.