Urbact

Johannes Hahn je evropski komisar za regionalno politiko od oktobra 2009. V nadaljevanju podaja svoje mnenje o prednostih in slabostih mest, inovacijah, varčevanju z energijo, kulturnih identitetah…

V Avstriji ste imeli bogato in raznoliko poklicno življenje, v zasebnem sektorju in kot politik. Zakaj ste se v letu 2009 odločili postati evropski komisar?

Vedno sem bil močan zagovornik Evropske unije, kot enega največjih mirovnih projektov našega časa. V moji stranki sem bil del skupine ljudi, ki dejavno vzpodbuja avstrijsko članstvo v Evropski uniji. Zame je velika čast delati za EU, še posebej s tem zelo zanimivim in izzivov polnim naborom regionalne politike; tukaj se evropski ideal zares uresničuje na terenu.

Katere so vaše prednostne naloge?

Obstajajo tri pomembna področja, za katera želim, da bi bila regionalna politika na njih bolj aktivna in po možnosti močnejša:

Prvič, regionalna politika bi se morala »osredotočiti na raznovrstnost«. To pomeni, da osredotoči vire na nekaj prednostnih nalog in ciljev, medtem ko zagotavlja regijam in državam na obrobju prilagoditev programov svojim specifičnim potrebam. Potrebujemo politiko po meri, ki za državljane prinaša oprijemljive rezultate.

Drugič, želim, da je regionalna politika katalizator. Sprostiti moramo potencial vsake regije, da prispeva k naši družbi in gospodarstvu. Krepiti moramo trenutne cilje kohezijske politike: to pomeni vztrajati pri finančni prednosti revnejšim regijam, razvijati pravičnejši prehodni sistem in krepiti posege v bolj razvitih območjih.

Tretjič, regionalna politika bi morala na dnevnem redu mesta postaviti višje v smislu njihove tematske osredotočenosti. Razviti moramo vključujočo urbano politiko za bolj zdravo in bogato Evropo, na primer s poudarkom na naložbah v prometu in varčevanju z energijo v mestih.

Kako bo po vašem mnenju izgledala regionalna politika v prihodnjih letih?

Regionalna politika je naložbena politika, ki bi morala služiti vsem evropskim regijam in mestom; je naložba v prihodnost Evrope, ne dobrodelnost. To je še posebej pomembno pri vlogi regionalne politike pri zagotavljanju Evropske strategije 2020. S to strategijo smo si zastavili ambiciozen cilj zagotoviti okrevanje našega gospodarstva in hkrati obravnavo prihodnjih izzivov. Menim, da je ta povezava pomembna za bolj zeleno, socialno vključujočo in  – navsezadnje – bolj trajnostno rast Evrope.

Ali menite, da bi prihodnja kohezijska politika morala vključevati poseben poudarek na mestih?

Da, vsekakor! Brez mest ne moremo graditi uspešne Evropske unije. Zato bodo mesta za Evropo 2020 bistvenega pomena: prvič, ker imajo edinstveno možnost za zeleno in socialno vključujočo rast. V naših mestih leži največji potencial za varčevanje z energijo. Prav tako je pričakovati, da bodo socialni problemi največji v mestih.

Drugi razlog je seveda, da bodo potrebne naložbe zahtevale veliko finančno podporo, zlasti pri dokazovanju koristi novih energijskih shem ali družbenih inovacij. Verjamem, da bodo Kohezijska politika in njeni trdni finančni instrumenti v tem smislu morali igrati pomembno vlogo.

Kot veste, URBACT omogoča evropskim mestom, da sodelujejo pri iskanju konkretnih rešitev za trenutne izzive. Vi imate globoko poznavanje teh mest, še posebno Dunaja, kjer ste dolgo časa delali. Kakšne so po vašem mnenju njihove glavne prednosti danes?

Danes več kot 70% Evropejcev živi v mestih in več kot 80% BDP-ja se ustvari tam. Mesta so gonilo regionalnega, včasih nacionalnega gospodarstva. Inovativnost se večinoma dogaja v mestih. Ne pozabimo niti njihove moči vključevanja in njihove vloge pri oblikovanju kulturnih identitet. To so prednosti, ki so značilno urbane – in ki jih je treba uporabiti in razvijati za regionalno politiko. Potrebujemo mesta za zdravo in bogato Evropo!

Njihove glavne slabosti?

Družbena polarizacija je gotovo ena od njih; poraba energije je lahko še ena. Vzemimo to vprašanje kot primer: glede na svetovne ocene mesta porabijo približno dve tretjini končne potrebe energije in proizvedejo do 70% vseh emisij CO2. Zmanjšanje teh deležev je izziv. Vendar pa so mesta tudi del rešitve: zahvaljujoč svoji strukturi visoke gostote so lahko energetsko bolj učinkovita kot druga območja in imajo visok potencial za resnično varčevanje. Urbani način življenja je ponavadi manj orientiran na intenzivno rabo energije kot drugi. Na primer, prebivalci mest uporabljajo avtomobile v veliko manjši meri kot ljudje, ki živijo v podeželskem okolju. Prav tako imajo večji izkoristek pri skupnih ogrevalnih sistemih.

Vloga URBACT-a je razviti integriran pristop za trajnostni razvoj mest. Kaj to pomeni za vas?

Za mene, gre za način, kako je treba nasloviti vprašanja urbanega razvoja. To je celosten, medsektorski pristop, ki v najboljšem primeru vključuje ukrepe na različnih področjih politike (lokalnega gospodarstva, socialnih vprašanj, okoljskih ukrepov …). Ta pristop pomeni razvijanje močnih partnerstev med lokalnimi interesnimi skupinami, različnimi ravnmi uprave in državljani. Iz lastne izkušnje z dunajskimi Programi URBAN pobude skupnosti vam lahko povem, da to prinaša resnično dodano vrednost.