Kritika

Neupravičena naddominanta

Aleksander Vujović

02.07.2010

Stavbni otok na jugozahodnem robu Zupančičeve jame se dograjuje že vrsto let. Gre za pretežno stanovanjsko tkivo, podkrepljeno s spremljevalnimi programi: trgovskimi, gostinskimi, poslovnimi prostori. Trdna bežigrajska tla ter urbanistična zasnova tega dela mesta omogočata gradnjo tudi višjih stavb, kar se predvsem odraža v šopih stolpnic ob izteku Topniške ceste, v soseski BS-3, seriji stolpnic ob Dunajski cesti, WTC in drugih, ki izstopajo in tvorijo značilno bežigrajsko veduto.

Skupina nazadnje dograjenih objektov ob križišču Vilharjeve in Železne ceste zaključuje stavbni otok in smiselno izkorišča – zgošča prostor s stanovanjsko-poslovno vsebino. V sklopu urbanističnih rešitev se pojavlja tudi motiv poteka ceste skozi hišo (Hacquetova ulica), na naših urbanih območjih precej redek pojav, ki hkrati predstavlja nadkrit prostor za dostope v sam objekt. Enako smotrna je povezava z želežniškim podhodom in preko njega z ožjim mestnim središčem.

Med novimi objekti izstopa terasni blok trikotne oblike, ki v najvišji točki meri 59m in je opazen že od daleč. Gre za 15 nadstropni objekt z okrog 100 stanovanji. Zaznati ga je v vsej bližnji okolici pa tudi ob vožnji po Dunajski ali Masarykovi cesti, z Ljubljanskega gradu. Skratka je nedvomno nova dominanta, ki preglasi in nadvlada vse ostale starejše prostorske poudarke na tem območju. Od njih izstopa na več načinov. Najprej po tipologiji: gre za blok (linearna zasnova), ostalo so praviloma stolpnice (centralna zasnova). Posledično med vertikalnimi stolpi odstopa tudi po trikotni obliki. Ob tem stavba premore tudi likovne poudarke, kot so horizontalni »etažni« pasovi in mreža barvnih ploskev na obeh izpostavljenih pročeljih ter močno izstopajoča osnovna rdeča barva na vzhodni strani. Sem bi lahko dodali tudi samo heterogenost stavbnega plašča.

Terasni blok je v gosto pozidanem mestnem okolju sicer lahko ugoden stavbni tip, saj s krajšanjem vsake naslednje etaže za dolžino ene stanovnajske enote, določen delež stanovanj pridobi teraso v širini stanovanja, ki lahko ponuja odlične razglede predvsem pa nadomešča bivalni vrt. V tem primeru je uporabljena slabša različica terasnega bloka (v nasprotju s »stanovanjskim gričem«), saj so ugodnosti teras deležni stanovalci le dveh čelnih stanovanj v vsaki etaži, dočim velika večina ostalih stanovanj, ki – razen redkih – nimajo niti lož niti balkonov, deluje kot podstavek za peščico priveligiranih stanovanjskih enot.

Pri terasnih stavbah obstaja tudi vprašanje zagotavljanja zasebnosti na terasah, ki je tukaj rešeno s širino pripadajočih cvetličnih korit ter nadstreški.

Za takšne stavbe značilno optično pomanjšanje s stopničastim zmanjševanjem volumna tukaj ne učinkuje prav dosti, saj je najvišja točka približno izenačena z najvišjimi okoliškimi stavbami, kričeče rdeča barva fasade pa prevpije kolorit okoliške urbane strukture.

Os objekta in z njo tudi terase so v tem primeru orientirani proti jugu v smeri poteka že obstoječega bloka R3/4 s pogledom proti Ljubljanskemu gradu in ožjemu mestnemu središču, kar se zdi urbanistično upravičeno in je gotovo zelo ugodno dejstvo tudi s strani uporabnikov in investitorja.

Tudi zasnova kompleksa z vogalnim poudarkom ob križišču Vilharjeve in Železne ceste ni sporna, saj gre za stičišče tokov iz smeri Želežniške postaje ter treh velikih cest: Dunajske, Linhartove, Topniške, ki vsekakor potrebuje nekakšen označevalec prostora.

Stavba torej urbanistično ni sporna, bolj kot tipološka izbira pa se zdi vprašljivo njeno ekstravagantno oblikovanje.

Vprašanje, ki se postavlja v zvezi z oblikovanjem volumna je tudi vprašanje razumnega zapolnjevanja mestnega središča saj naj bi bilo v tem prostoru ključno in najrelavantnejše vodilo izkoristek prostora in čimvečja strnjenost, k kateri je v mestih gotovo treba težiti. Čemu torej trikotna oblika stavbe? Če bi v zgornjih etažah predvideli sorazmerno več prostora (z ohranitvijo zamikanja etaž), bi lahko povečali gradbeno maso in pridobili več stanovanj. S tem pa se fizična prisotnost objekta ne bi nujno povečala.

Ali je torej prav, da stanovanjski osamelec v širšem mestnem središču v tolikšni meri izstopa? Kaj predstavlja tovrstna nova dominanta? Številni primeri visokih stavb v mestnih jedrih kažejo, da so tako izraziti poudarki upravičeni le z izjemno, po možnosti javno mestotvorno vsebino. Nova trikotni blok za Bežigradom pa ima povsem običajen stanovanjski program, kar jo v pomenskem smislu uvršča v obče mestno tkivo.

Gre torej za nenavadno poveličevanje pomena bivalnega prostora na ne najbolj eminentni lokaciji ali le za prenaglašen izraz hiše? Ko si postavljamo takšna in drugačna vprašanja se vse bolj zdi, da imamo opraviti še z eno ikono in to v času, ko arhitekturne razprave zelo jasno napovedujejo dokončni odmik od takšne arhitekture. Seveda pa je čisto mogoče, da se bo ob nadaljnem presnavljanju in polnjenju tega dela mesta ta stavba izgubila med novimi arhitekturnimi podvigi in bo tovrstno spraševanje postalo brez pomena.

_______________________________________________________

projekt: Stanovanjsko-poslovni kompleks R5

naslov:  Hacquetova ulica 1a

arhitekti: Genius Loci

izvedba: 2009

komentarji (4)

  1. kreden, 04.07. 2010, 16:59

    Če je oblika še (pogojno) prebavljiva, je pa barvna shema absolutna katastrofa. Sicer sem pa optimist. Že gradnja bližnje Situle nakazuje, da se bo prostor kmalu napolnil, ter bo tale katastrofa kmalu izginila med sosedi. In še odgovor na komentar, avtor si je na lastno dilemo sam odgovoril v zadnjem stavku.

  2. maja v, 07.07. 2010, 08:48

    Kar se tiče terasastih stanovanj precejšnje nazadovanje od že dosežene kakovosti recimo v Koseških blokih, kar se pa dominante tiče pa vsekakor komaj čakam, da se uresniči zadnji stavek tega članka……

  3. luka, 08.07. 2010, 12:11

    Saj ni treba leporečiti lahko mirno rečeš, da je obravnavani objekt urbanistična katastrofa. Jaz bi za tole arhitektu izrekel javni opomin pred odvzemom licence. Premalo se zavedamo, da je to aroganten poseg v prostor, ki se tiče vseh nas in uničuje silhueto našega mesta. Poglejte omenjeno skropucalo z gradu. Bežigrad ni več Bežigrad.

  4. kreden, 14.07. 2010, 00:14

    No ja po vsej pravici povedano, Bežigrad tudi pred tem skropucalom ni bil ravno najbolj estetska panorama.. Kar pa ne spremeni dejstva, da je to kar so postavili čisti obup..

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.