Komentar

Stran od razsvetljenega absolutizma

Marko Peterlin

02.07.2010

V tem prispevku želim odgovoriti na nekaj tez o vključevanju javnosti, ki jih v članku “Prometne navade kot politična opredelitev” postavlja Janez Bertoncelj. O sodelovanju javnosti zelo dobro govori izjava enega od ustanoviteljev in glavnega promotorja Wikipedije, Jimmyja Walesa. Večkrat so ga  vprašali zakaj pri Wikipediji bolj ne omejijo dostopa do (so)ustvarjanja njenih vsebin, ker ljudje v spletno enciklopedijo vnašajo cel kup neumnosti, prihaja pa tudi do mnogih zlorab. Njegov odgovor je bil približno takšen: V restavracijah ljudje uporabljajo nože, tudi take, s katerimi je možno raniti druge. Če bi torej želeli preprečiti nesreče in zlorabe, bi morali ljudi vsaj za čas obeda zapreti v kletke, s čimer bi močno zmanjšali možnost zlorab. Seveda pa je jasno, da bi s tem odvzeli ves smisel in užitek prehranjevanja v restavracijah, saj bi s tem preprečili bogastvo socialnih stikov.

Idealne javnosti seveda ni. Tudi idealne javnosti ustvarjalcev Wikipedije ni, vsak dan administratorji Wikipedije pobrišejo več kot polovico vseh vpisov vanjo, ker niso v skladu s kakovostnimi kriteriji ali pa so preprosto napake. Mislim, da je iz tega dejstva jasno vsaj to, da Wikipedija potrebuje prekleto veliko vzdrževanja, da je uporabna. Enako je s katerimkoli sodelovanjem javnosti. Več kot naivno je pričakovati, da bo javnost sama od sebe v poljubnih okoliščinah kar podala pametne rešitve. Brez skrbnega moderiranja lahko dobimo kvečjemu kakofonijo. Še več, večina sodelovanja javnosti je brez omembe vrednih neposrednih pozitivnih učinkov, ampak ima pa vseeno pomembne posredne pozitivne učinke. Gradi se zaupanje med akterji, ustvarja se skupen pogled na probleme,… Poleg tega pa sodelovanje marsikdaj prinese tudi konkretne rezultate v boljših rešitvah. Nasprotno, če se sodelovanja javnosti izogibamo ali se ga celo bojimo, ne bomo dobili od nje popolnoma nič pozitivnega. Zaradi nezaupanja in občutka izključenosti pa bomo z raznih strani dobili še cel kup negativnih odzivov. Trenutno stanje v Sloveniji je blizu zadnjemu. Dejansko je marsikje priljubljen model prosvetljenega absolutizma. Problem je seveda, kdo določa kaj je prosvetljeno.

Z načinom vključevanja konkretnih javnosti v odločitve povezane s prometom v Ljubljani se v veliki meri strinjam. Prepričan pa sem, da brez zelo širokega odpiranja razprave o tem, kaj je dobro in kaj ne, dolgoročnih sprememb ne bo. Treba je biti prepričljiv za različne skupine. Argumentov je na pretek. Nekatere javnosti lažje prepričaš z enimi argumenti, druge z drugimi.

Vključevanje javnosti zahteva upoštevanje določenih pravil, da ne pride do anomalij in prevlade osebnih ali posameznih interesov. Ob splošni javnosti je npr. treba k razpravi še posebej vabiti določene zaželjene deležnike, s čimer se zagotavlja zastopanost različnih javnosti in njihovo približno uravnoteženost v razpravi, še posebej se je treba ukvarjati z javnostmi, ki sicer nerade sodelujejo. V praksi pa obstajajo celo primeri, da se nekatere nosilce interesov iz sodelovanja izključuje, če zastopajo interese, ki so v očitnem nasprotju z javnim (EU npr. ne dovoli sodelovanja tobačni industriji pri vprašanjih zdravja).

Da ne bi bilo pomote: z velikimi spremembami prometnih režimov sem imel v mislih uvajanje enosmernih ulic in novih parkirnih mest v predelih izven mestnega središča, ki po mojem poteka na zelo problematičen način.

Tudi izven mestnega središča se po mojih izkušnjah še vedno sprehaja veliko pešcev. Ti so vredni upoštevanja, tudi če so samo vozniki na poti do ali od svojega avtomobila. Kar nekaj ljudi se npr. v Šiški ob Celovški sprehaja kar tako, ob popoldnevih. In še več se jih bo, ko bomo pri urejanju Ljubljane spoznali, da ima mesto tudi druge zanimive predele, ne samo Center. Peš cone pravzaprav še bolj potrebujemo v predelih, kjer živi večina Ljubljančanov, to pa ni Center. Ponovno bom uporabil primer Šiške, kjer bi z zaporo ene ulice v Kosezah in ulice Pod Hribom (oz. ureditvijo deljenega prometnega prostora) ustvarili dve lepi peš in kolesarski povezavi za zelo veliko prebivalcev.

Komentarji (1)

  1. Maja Simoneti, 04.07. 2010, 15:43

    Res je, sodelovanje javnosti je prepoznano kot vsestransko koristno. Zato se veliko pozornosti, znanja in sredstev, v zadnjih letih namenjenega razvoju znanja za učinkovito sodelovanje. Za učinkovito šteje vsako sodelovanje, ki prispeva k temu, da se sodelujoči imajo vsaj priložslišijo

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.