Praksa

Kozolec kot javni prostor

S križanjem ruralnega in urbanega je nastal zanimiv hibrid

08.07.2010

V Nazarjih, na dvorišču za nekoč imenitno Bohačevo gostilno, stoji veliki dvojni kozolec toplar – Bohačev toplar. Kot piše Vito Hazler v svoji knjigi Kozolci na Slovenskem, izročilo pravi, da je dal Bohačev toplar po letu 1874 pozidati gostilničar Anton Turnšek, postavila pa ga je ena od številnih furlanskih zidarskih skupin, ki so zlasti od srede 19. stoletja pogosto krožile po Štajerskem in zidale na bogatih kmetijah. V naselju, ki je nastalo ob sotočju Savinje in Drete in se je razvijalo vzporedno s splavarsko in lesarsko industrijo v zgornjem delu Savinjske doline, sta Bohačev toplar in gostilna kmalu postala neformalno jedro naselja.

Kozolec je bil pred prenovo v funkciji odlagališča stare krame ter je pospešeno propadal, na kar so nakazovale tudi konstrukcijske poškodbe, ki jih je bilo mogoče zaznati na obeh čelnih fasadah ter prav tako na leseni nosilni konstrukciji, ki je vidno propadala zaradi dotrajanosti strehe. Poškodbe so utrpeli tudi vsi leseni, zidani ter  dekorativni elementi.

Predlog programske prenove in arhitekturna rešitev Bohačevega toplarja sta zasnovana tako, da spoštujeta njegovo zgodovinsko izročilo, tako so tudi vsi posegi v kozolec ter njegovi elementi izvedeni na način, da je zagotovljena celostna podoba tako posameznih prostorov kot celotnega objekta. Izvirna zidana in lesena konstrukcija je v celoti sanirana ter ojačana oz. na mestih, kjer je bilo zaradi nove javne funkcije objekta to potrebno, temu ustrezno prilagojena. Tako je med pritličjem in prvim nadstropjem izvedena kombinirana plošča lesa in skritih kovinskih nosilcev, vse zunanje stene in ostrešje je izolirano, inštalacijski in električni vodi ter klimatske naprave pa so diskretno umaknjene v sestavo konstrukcijskih elementov, da vizualno ne obremenjujejo prostora. Obe čelni steni kozolca ter njegovi vogalni nosilni stebri so v celoti zidani, pobeljeni in okrašeni. Steni, ki ju nosi širok lok, sta v treh ravneh okrašeni z opečnimi prezračevalnimi linami. Vmesni štirje nosilni stebri in podporne ročice so izdelani iz hrastovega lesa, t.i. »spodrezane babe« nog pa stojijo na kamnitih podstavkih.

V pritličju kozolca je urejena kmečka tržnica (180 m2),  kjer sta med obema čelnima stenama, na vsaki strani kozolca  ter vzdolž njegove celotne dolžine urejena podesta z metličenega betona, ki hkrati predstavljata temeljni plošči v kateri so delno vgrajeni kamniti podstavki »spodrezanih bab«.  Med tema podestoma poteka hodni del tržnice, kjer je tlakovanje urejeno s pranega betona,  iz katerega izstopajo uvaljani prodniki iz bližnje Savinje.

V prvem nadstropju – »gumnem«, kamor vodijo na novo zasnovane stopnice, je urejen prostor, namenjen stalnim razstavam (250 m2). Večjim oz. dodatnim začasnim razstavam pa je namenjena tudi podstreha kozolca, do katere se dostopa preko enoramnih stopnic.

V skladu z esencialnim vodilom prenove, da se izvirna zunanja podoba ter izročilo kozolca, ki je del stavbne dediščine,  kar najbolje ohranita, so bili vsi na novo vneseni elementi izdelani iz kontrastnega materiala – jekla. Tako so stojnice in pitnik v pritličju izdelani iz črno pobarvanih kovinskih elementov, prav tako pa tudi obe stopniščni rami in okna, ki jih izvirno v kozolcu sicer ni bilo, vendar predstavljajo esencialne elemente pri njegovem oživljanju ter mu dajejo novo in bogatejšo funkcijo.

_______________________________________________________

Projekt: Bohačev toplar

Arhitekti: GROMarch, d.o.o., Janez P. Grom, u.d.i.a.

Investitor: Občina Nazarje

Izvedba: maj 2010

Investicija: cca 210.000 €

Izvajalec: Remont, d.d.

Sodelovali: ZVKD OE Celje

Foto: Marko Leber

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.