Komentarji na: Mesarski most odprt http://trajekt.org/2010/07/12/mesarski-most-odprt/ Slovenski časopis za arhitekturo in urbane zadeve. Komentiraj, ocenjuj in izmenjuj mnenja! Wed, 21 Dec 2011 08:29:58 +0000 http://wordpress.org/?v=2.9.2 hourly 1 Avtor: Maja Simoneti http://trajekt.org/2010/07/12/mesarski-most-odprt/comment-page-1/#comment-72 Maja Simoneti Mon, 09 Aug 2010 21:49:54 +0000 http://trajekt.org/?p=1266#comment-72 Vsako rečno nabrežje je samo po sebi enkraten naravni fenomen in skrajno občutljiv prostor stikanja naravnih entitet. Zato za vsako urbano okolje pomeni vodotok z nabrežji veliko dragocenost. Če so v preteklosti ljudje skušali vodo zaradi njene koristnosti predvsem obvladati in brežine in nabrežja predvsem tehnično urejati, pa sodijo nabrežja že desetletja med prestižne javne prostore, katerih rešitve se navdihujejo skozi značaj in merilo nabrežij in urbanega tkiva. Take naloge zahtevajo nadpovprečen oblikovalski potencial, izostren občutek za odčitavanje značilnosti rečnih potez v mestu in pretanjen posluh za izbor in usklajevanje materialov. Taka naloga je tudi delo tistega, ki načrtuje novi most. Most namreč ni zgolj vez med dvema nabrežjema, kot tudi ni zgolj ambient nad vodo, ampak je ambient ob vodi in je tudi vez z vsakim od nabrežij posebej in z vsem kar nabrežje definira. To vez je treba znati razumeti, nadgraditi in poudariti na celotni potezi in v detajlih.Vsako rečno nabrežje je samo po sebi enkraten naravni fenomen in skrajno občutljiv prostor stikanja naravnih entitet. Zato za vsako urbano okolje pomeni vodotok z nabrežji veliko dragocenost. Če so v preteklosti ljudje skušali vodo zaradi njene koristnosti predvsem obvladati in brežine in nabrežja predvsem tehnično urejati, pa sodijo nabrežja že desetletja med prestižne javne prostore, katerih rešitve se navdihujejo skozi značaj in merilo nabrežij in urbanega tkiva. Take naloge zahtevajo nadpovprečen oblikovalski potencial, izostren občutek za odčitavanje značilnosti rečnih potez v mestu in pretanjen posluh za izbor in usklajevanje materialov. Taka naloga je tudi delo tistega, ki načrtuje novi most. Most namreč ni zgolj vez med dvema nabrežjema, kot tudi ni zgolj ambient nad vodo, ampak je ambient ob vodi in je tudi vez z vsakim od nabrežij posebej in z vsem kar nabrežje definira. To vez je treba znati razumeti, nadgraditi in poudariti na celotni potezi in v detajlih.Zdi se, da stik z nabrežji pri oblikovanju novega mostu zaenkrat še ni bil deležen ustrezne pozornosti. Obstoječe rešitve stika so na tem nabrežju nerodne in neposrečene. Most se mimo obsekanih krošenj in visokega kamnitega bloka pretoči na breg z nekakšno vzvišeno distanco novega. To kot možen oblikovalski imperativ za prenovo nabrežja vzbuja skrb. Most, ki ga hvalimo, ker nam odpira pogled na vodo, je zaenkrat daleč od tistega, ki bi se lahko v duhu svoje fluidnosti pretakal na nabrežje in domiselno nadgrajeval stik med kopnim in vodo. Za prihodnje ureditve tega in drugih rečnih nabrežij v mestu si želimo prefinjenih rešitev, ki bodo videle čez sebe. Vsako rečno nabrežje je samo po sebi enkraten naravni fenomen in skrajno občutljiv prostor stikanja naravnih entitet. Zato za vsako urbano okolje pomeni vodotok z nabrežji veliko dragocenost. Če so v preteklosti ljudje skušali vodo zaradi njene koristnosti predvsem obvladati in brežine in nabrežja predvsem tehnično urejati, pa sodijo nabrežja že desetletja med prestižne javne prostore, katerih rešitve se navdihujejo skozi značaj in merilo nabrežij in urbanega tkiva. Take naloge zahtevajo nadpovprečen oblikovalski potencial, izostren občutek za odčitavanje značilnosti rečnih potez v mestu in pretanjen posluh za izbor in usklajevanje materialov. Taka naloga je tudi delo tistega, ki načrtuje novi most. Most namreč ni zgolj vez med dvema nabrežjema, kot tudi ni zgolj ambient nad vodo, ampak je ambient ob vodi in je tudi vez z vsakim od nabrežij posebej in z vsem kar nabrežje definira. To vez je treba znati razumeti, nadgraditi in poudariti na celotni potezi in v detajlih.Vsako rečno nabrežje je samo po sebi enkraten naravni fenomen in skrajno občutljiv prostor stikanja naravnih entitet. Zato za vsako urbano okolje pomeni vodotok z nabrežji veliko dragocenost. Če so v preteklosti ljudje skušali vodo zaradi njene koristnosti predvsem obvladati in brežine in nabrežja predvsem tehnično urejati, pa sodijo nabrežja že desetletja med prestižne javne prostore, katerih rešitve se navdihujejo skozi značaj in merilo nabrežij in urbanega tkiva. Take naloge zahtevajo nadpovprečen oblikovalski potencial, izostren občutek za odčitavanje značilnosti rečnih potez v mestu in pretanjen posluh za izbor in usklajevanje materialov. Taka naloga je tudi delo tistega, ki načrtuje novi most. Most namreč ni zgolj vez med dvema nabrežjema, kot tudi ni zgolj ambient nad vodo, ampak je ambient ob vodi in je tudi vez z vsakim od nabrežij posebej in z vsem kar nabrežje definira. To vez je treba znati razumeti, nadgraditi in poudariti na celotni potezi in v detajlih.Zdi se, da stik z nabrežji pri oblikovanju novega mostu zaenkrat še ni bil deležen ustrezne pozornosti. Obstoječe rešitve stika so na tem nabrežju nerodne in neposrečene. Most se mimo obsekanih krošenj in visokega kamnitega bloka pretoči na breg z nekakšno vzvišeno distanco novega. To kot možen oblikovalski imperativ za prenovo nabrežja vzbuja skrb. Most, ki ga hvalimo, ker nam odpira pogled na vodo, je zaenkrat daleč od tistega, ki bi se lahko v duhu svoje fluidnosti pretakal na nabrežje in domiselno nadgrajeval stik med kopnim in vodo. Za prihodnje ureditve tega in drugih rečnih nabrežij v mestu si želimo prefinjenih rešitev, ki bodo videle čez sebe.

]]> Avtor: Maja Simoneti http://trajekt.org/2010/07/12/mesarski-most-odprt/comment-page-1/#comment-71 Maja Simoneti Mon, 09 Aug 2010 21:47:30 +0000 http://trajekt.org/?p=1266#comment-71 Zdi se mi, da je vsaj toliko kot most pomemben njegov stik z nabrežjem in to pomemben kot prostorski fenomen in oblikovalski izziv. V našem primeru je posebej prehod mostu na Petkovškovo nabrežje rešen kot bi se oblikovalci tega pomena ne zavedali, vse preveč togo in brez posluha za značaj in merilo tega stika. Slabo bi bilo, če bi tak, tehnično sicer perfekten, sicer pa do javnega prostora in njegove identitete podcenjujoč odnos, zaznamoval celotno prenovo tega nabrežja. Zdi se mi, da je vsaj toliko kot most pomemben njegov stik z nabrežjem in to pomemben kot prostorski fenomen in oblikovalski izziv. V našem primeru je posebej prehod mostu na Petkovškovo nabrežje rešen kot bi se oblikovalci tega pomena ne zavedali, vse preveč togo in brez posluha za značaj in merilo tega stika. Slabo bi bilo, če bi tak, tehnično sicer perfekten, sicer pa do javnega prostora in njegove identitete podcenjujoč odnos, zaznamoval celotno prenovo tega nabrežja.

]]> Avtor: Matevž Čelik http://trajekt.org/2010/07/12/mesarski-most-odprt/comment-page-1/#comment-62 Matevž Čelik Thu, 29 Jul 2010 21:22:10 +0000 http://trajekt.org/?p=1266#comment-62 Vprašanje ustvarjanja ambienta se pri tem projektu zdi ključno. Nova površina nad vodo, v soseščini prostorov, ki so polni utripa, naj bi bila priložnost za mesto in meščane. Kako je ta priložnost izkoriščena? Plečnik je želel Ljubljani dati pokrit javni prostor, kakršnega mesto še nima. Mestno loggio, iz katere bi lahko ne glede na vroče poletno sonce ali novembrski dež opazovali reko in mesto ter ob tem nakupovali. Kakšen je prostorski učinek, ki nastaja z novim mostom, ki teži k lahkosti in prosojnosti… nevidnosti? Ljubljanico je res končno mogoče prečkati tam, kjer je bilo to že dolgo načrtovano in izpiljeni stiki jekla in stekla še utrjujejo trademark Atelier arhitektov. Ob pogledu na celoto pa imam občutek je, da je prostor med kriloma tržnice ostal neizpolnjen… Ko novo stopa v soseščino starega vedno nastajajo zanimivi odnosi. Odvisno od projekta, je težo včasih potrebno dati staremu, včasih novemu. Uravnotežiti prostor. Zdi se, da srečevanje novega in starega pri nas še vedno ni nekaj normalnega, kar mestu daje pestrost in zanimivost. Zidovi Plečnikovih tržnic so težki in masivni, prostori voluminozni. Novi most je plosk. Vprašanje ustvarjanja ambienta se pri tem projektu zdi ključno. Nova površina nad vodo, v soseščini prostorov, ki so polni utripa, naj bi bila priložnost za mesto in meščane. Kako je ta priložnost izkoriščena? Plečnik je želel Ljubljani dati pokrit javni prostor, kakršnega mesto še nima. Mestno loggio, iz katere bi lahko ne glede na vroče poletno sonce ali novembrski dež opazovali reko in mesto ter ob tem nakupovali. Kakšen je prostorski učinek, ki nastaja z novim mostom, ki teži k lahkosti in prosojnosti… nevidnosti? Ljubljanico je res končno mogoče prečkati tam, kjer je bilo to že dolgo načrtovano in izpiljeni stiki jekla in stekla še utrjujejo trademark Atelier arhitektov. Ob pogledu na celoto pa imam občutek je, da je prostor med kriloma tržnice ostal neizpolnjen… Ko novo stopa v soseščino starega vedno nastajajo zanimivi odnosi. Odvisno od projekta, je težo včasih potrebno dati staremu, včasih novemu. Uravnotežiti prostor. Zdi se, da srečevanje novega in starega pri nas še vedno ni nekaj normalnega, kar mestu daje pestrost in zanimivost. Zidovi Plečnikovih tržnic so težki in masivni, prostori voluminozni. Novi most je plosk.

]]> Avtor: Maša Ogrin http://trajekt.org/2010/07/12/mesarski-most-odprt/comment-page-1/#comment-59 Maša Ogrin Thu, 22 Jul 2010 16:14:40 +0000 http://trajekt.org/?p=1266#comment-59 Poslal jih je ... skozi druge ambiente. V bližini sta Zmajski most in Tromostovje, zato ta povezava v konceptu njegove zamisli morda niti ni tako zelo nujna. Poslal jih je … skozi druge ambiente. V bližini sta Zmajski most in Tromostovje, zato ta povezava v konceptu njegove zamisli morda niti ni tako zelo nujna.

]]> Avtor: maja v http://trajekt.org/2010/07/12/mesarski-most-odprt/comment-page-1/#comment-56 maja v Thu, 22 Jul 2010 11:39:00 +0000 http://trajekt.org/?p=1266#comment-56 Kako je pa Plečnik rešil klančino za kolesarje, vozičke in invalide...??? Kako je pa Plečnik rešil klančino za kolesarje, vozičke in invalide…???

]]> Avtor: Masa Ogrin http://trajekt.org/2010/07/12/mesarski-most-odprt/comment-page-1/#comment-54 Masa Ogrin Wed, 21 Jul 2010 23:06:26 +0000 http://trajekt.org/?p=1266#comment-54 Lep in grd se v arhitekturnem jeziku prevedeta v ustrezen ali neustrezen. Pri infrastrukturnih objektih kot je most gre v prvi vrsti za vprašanje smiselnosti, ki si ga zastavi investitor oz. razpisovalec natečaja in ne arhitekt sam. Slednji opravi tragi-komično delo v razpis(a)nih okvirih. Merilo projekta je pogojeno s širino manevrskega prostora. »Nič ni bolj nevarno arhitekturi, kot ločeno ukvarjanje s posameznimi problemi. Če razbijemo življenje na posamezne probleme, razbijemo možnosti da naredimo dobro arhitekturo.« A.Aalto Plečnik je uresničeval vizije, ker ni bil obremenjen z birokratskimi mehanizmi. Njegov most se vklopi v zamisel tržnice v popolnosti, zaključi zgodbo intimnosti tržnice z južne strani in jo naglasi s severne, kjer pod stavbo-mostom, nekakšno loggio na vodi, odpre nov prostor – nov Trg za javno življenje meščanov. Žal je danes slednje osiromašeno, zato oživljamo škrbine barov na Petkovškovem nabrežju. Gradnja mostu vnaša v prostor nesorazmerje, ki nenazadnje vzpostavi vsaj namero, da bo v prihodnosti vprašanje hlapčevstva razrešeno. Morda. Lep in grd se v arhitekturnem jeziku prevedeta v ustrezen ali neustrezen. Pri infrastrukturnih objektih kot je most gre v prvi vrsti za vprašanje smiselnosti, ki si ga zastavi investitor oz. razpisovalec natečaja in ne arhitekt sam. Slednji opravi tragi-komično delo v razpis(a)nih okvirih. Merilo projekta je pogojeno s širino manevrskega prostora. »Nič ni bolj nevarno arhitekturi, kot ločeno ukvarjanje s posameznimi problemi. Če razbijemo življenje na posamezne probleme, razbijemo možnosti da naredimo dobro arhitekturo.« A.Aalto

Plečnik je uresničeval vizije, ker ni bil obremenjen z birokratskimi mehanizmi. Njegov most se vklopi v zamisel tržnice v popolnosti, zaključi zgodbo intimnosti tržnice z južne strani in jo naglasi s severne, kjer pod stavbo-mostom, nekakšno loggio na vodi, odpre nov prostor – nov Trg za javno življenje meščanov. Žal je danes slednje osiromašeno, zato oživljamo škrbine barov na Petkovškovem nabrežju. Gradnja mostu vnaša v prostor nesorazmerje, ki nenazadnje vzpostavi vsaj namero, da bo v prihodnosti vprašanje hlapčevstva razrešeno. Morda.

]]> Avtor: hubabuba http://trajekt.org/2010/07/12/mesarski-most-odprt/comment-page-1/#comment-52 hubabuba Mon, 19 Jul 2010 10:04:23 +0000 http://trajekt.org/?p=1266#comment-52 Klančina za kolesarje je neprimerna. Niti ob najmanjši možni hitrosti se ne da speljat ovinka. Klančina za kolesarje je neprimerna. Niti ob najmanjši možni hitrosti se ne da speljat ovinka.

]]> Avtor: andrej http://trajekt.org/2010/07/12/mesarski-most-odprt/comment-page-1/#comment-50 andrej Mon, 19 Jul 2010 08:54:45 +0000 http://trajekt.org/?p=1266#comment-50 Most je čisto na mestu. Je sodoben in klasičen hkrati, po dolgem času arhitektura na pravi način vključuje tudi skulpturo. Vsi geniji ki sesuvate s tako lahkoto pokažite svoje dosežke, pa da vidimo .... Most je čisto na mestu. Je sodoben in klasičen hkrati, po dolgem času arhitektura na pravi način vključuje tudi skulpturo. Vsi geniji ki sesuvate s tako lahkoto pokažite svoje dosežke, pa da vidimo ….

]]> Avtor: rator http://trajekt.org/2010/07/12/mesarski-most-odprt/comment-page-1/#comment-49 rator Sun, 18 Jul 2010 18:28:21 +0000 http://trajekt.org/?p=1266#comment-49 www.youtube.com/watch?v=oyNCJrr0k6g www.youtube.com/watch?v=TJwWbc2n8-o http://www.youtube.com/watch?v=oyNCJrr0k6g http://www.youtube.com/watch?v=TJwWbc2n8-o

]]> Avtor: rator http://trajekt.org/2010/07/12/mesarski-most-odprt/comment-page-1/#comment-48 rator Sun, 18 Jul 2010 18:22:52 +0000 http://trajekt.org/?p=1266#comment-48 "Hudomušno zarezane klančine" so bučke prve vrste. Zaradi diagonalnih klančin preko stopnic se zelo nevarno križajo poti pešcev, kolesarjev, rolkarjev, skratka vseh mimoidočih. “Hudomušno zarezane klančine” so bučke prve vrste. Zaradi diagonalnih klančin preko stopnic se zelo nevarno križajo poti pešcev, kolesarjev, rolkarjev, skratka vseh mimoidočih.

]]> Avtor: asaad http://trajekt.org/2010/07/12/mesarski-most-odprt/comment-page-1/#comment-43 asaad Wed, 14 Jul 2010 12:32:33 +0000 http://trajekt.org/?p=1266#comment-43 Meni se most ne zdi posebaj grd, sem pa skeptičen do klančine za kolesarje. Po eni strani je smiselna, saj kolesarja prisili k sestopu, vsaj v smeri tržnice, ter ga s tem upočasni. Po drugi strani je za kolesarja morda malo neprijazno, če mora za prečkanje reke sestopiti? Meni se most ne zdi posebaj grd, sem pa skeptičen do klančine za kolesarje. Po eni strani je smiselna, saj kolesarja prisili k sestopu, vsaj v smeri tržnice, ter ga s tem upočasni. Po drugi strani je za kolesarja morda malo neprijazno, če mora za prečkanje reke sestopiti?

]]> Avtor: kreden http://trajekt.org/2010/07/12/mesarski-most-odprt/comment-page-1/#comment-42 kreden Tue, 13 Jul 2010 22:15:51 +0000 http://trajekt.org/?p=1266#comment-42 Vsekakor boljše kot glomazna Plečnikova "mojstrovina". Vsekakor boljše kot glomazna Plečnikova “mojstrovina”.

]]> Avtor: Huba d.o.o. http://trajekt.org/2010/07/12/mesarski-most-odprt/comment-page-1/#comment-40 Huba d.o.o. Tue, 13 Jul 2010 05:49:30 +0000 http://trajekt.org/?p=1266#comment-40 Resnično grd most. Resnično grd most.

]]>