Novice

Razvoj Kopra po meri lokalne skupnosti?

Občina Koper ni pokazala svojih projektov javnosti

Aidan Cerar

14.07.2010

V sredo, 7. julija 2010, ob 15. uri je v Foresteriji v Kopru potekala delavnica, katere namen je bil vključevanje lokalnih prebivalcev v urejanje prostora na lokalni ravni. Cilj delavnice je običajno spodbuditi lokalne prebivalce k izražanju idej, stališč, občutkov in predlogov v zvezi s prostorom. Na delavnici izražene ideje lokalnih deležnikov naj bi sproti sooblikujovali tudi v ta namen angažirani strokovnjaki. Tako naj bi dosegli določene rešitve.

Delavnica v Kopru je bila zamišljena nekoliko drugače. Lokalna pobuda, KUD ACC Zrakogled, je kot največjo oviro pri sodelovanju javnosti v Kopru opredelila predvsem nepoznavanje razvojnih načrtov občine. Ker je informiranost prvi korak sodelovanja, je bila kot tema delavnice opredeljena predstavitev lokalnih razvojnih načrtov. Točneje, na delavnici bi lokalnim prebivalcem predstavili izbrane pomembnejše projekte: prenovo mestnega muzeja v središču mesta, urejanje Semedelske promenade in regeneracijo opuščenega industrijskega objekta INDE.

Na delavnici, ki se jo je udeležilo dvajset (20) ljudi, je udeležence prvi nagovoril Aidan Cerar v imenu Inštituta za politike prostora. Predstavil je projekt Mreža za prostor, namen problemskih delavnic, ter okvir in cilje pričujoče delavnice. Nadaljevala je arhitektka Martina Tomšič, predstavnica Zrakogleda, ki je predstavila prej omenjene pomembnejše projekte, na osnovi informacij, ki jih je pridobila preko medijev in individualnih obiskov na občini. Vključen je bil tudi pogled društva na te projekte in navezava na tuje primerljive projekte. Nadaljeval je Aidan Cerar iz Inštituta za politike prostora. V nekaj stavkih je povzel bistvene izkušnje iz sodelovanja z lokalnimi pobudami v Sloveniji, ter na podlagi tega prebivalcem svetoval formalizacijo – ustanovitev društva s ciljem povečevanja članstv. To je nujno za legitimizacijo ciljev društva. Pomemben je še dialog z lokalnimi institucijami, občino in konstruktiven odnos do prostora – alternativni predlogi.

Sledila je razprava, na kateri so se udeleženci spraševali, kje lahko pridobijo informacije o teh projektih ter na kakšen način se lahko (tudi s pravnega vidika) vključujejo v urejanje prostora. Nekateri so izrazili zaskrbljenost nad odnosom občine oziroma njenih predstavnikov do prebivalcev, saj o projektih niso informirani, prav tako pa seveda tudi niso kakorkoli aktivno vključeni v urejanje prostora. Nekateri so izrazili tudi težave z razumevanjem vloge Ministrstva za okolje in prostor ter vloge institucij, ki skrbijo za zaščito kulturne dediščine v konkretnih primerih v Kopru.

Ker je bil cilj delavnice informiranje prebivalcev o razvojnih načrtih občine, in ker bi svoje načrte najlažje predstavila Mestna občina Koper, je Inštitut za politike prostora naslovil več prošenj za sodelovanje na občinsko upravo in njeno direktorico go. Sabino Mozetič, vendar z občine ni bilo odgovora. Zato so se organizatorji delavnice Zrakogled in IPoP odločili, da v samo delavnico vključijo obisk občine v času uradnih ur. Tako bi lahko lokalni prebivalci dobili informacije o samih projektih neposredno s strani občine. Predstavniki Zrakogleda so s tem namenom na občino poslali dopis, v katerem so obisk najavili, ker pa so jim iz občine sporočili, da je oblika dopisa napačna (elektronska oblika naj ne bi bila primerna), so poslali dopis tudi po pošti.

Prav zaradi tega so bili udeleženci in organizatorji delavnice precej presenečeni, ko sta jim na občini predstojnik Urada za okolje in prostor Georgi Bangiev in podžupan Jani Bačič razložila, da ogled ni možen, saj skupine niso pričakovali. Kljub temu, da so organizatorji ter tudi prisotni novinarji spraševali, kako da skupine, ki je bila napovedana, niso pričakovali, sta se predstavnika občine obrnila in odšla brez besed. Nato so si posamezniki iz skupine zaželeli individualno (v času uradnih ur) vseeno ogledati načrte. Varnostnik v občinski stavbi jim je sprva zatrdil, da to nikakor ni mogoče, vendar je popustil po nekaj opozorilih, da je vendar čas uradnih ur, in posameznike napotil na občinskega uradnika, ki jih je napotil na drugega uradnika v sosednji hiši. Tam se je zataknilo, saj je bila gospa, ki ima pregled nad načrti, odsotna, prav tako pa naj ne bi imeli primernega prostora za ogled načrtov. Ko so nekateri prisotni spomnili predstavnike občine, da so si pred nekaj dnevi načrte ogledali v sosednji mali sejni sobi, so obiskovalce napotili v to sobo. Po nekajminutnem čakanju so se predstavniki občine ponovno opravičili, da je kadrovska zasedba občine prav ta dan močno okrnjena, ter da zato ni nikogar, ki bi lahko načrte predstavil ali obrazložil. Udeleženci so bili znova primorani počakati deset minut, nato pa je predstavnik občine prinesel nekaj starejših načrtov. Po nekaj minutah pa je prisotne opozoril, da se je čas uradnih ur iztekel, in da je malo verjetno, da bi kdorkoli na občini na ta dan lahko karkoli rekel o razvojnih načrtih občine. Zato so udeleženci delavnice občinsko stavbo zapustili in se vrnili v prostor, kjer se je delavnica začela, ter nadaljevali z razpravo na temo pridobljenih informacij o razvoju Kopra.

Skupni imenovalec razprave je bilo razočaranje, ki so ga bili udeleženci deležni na sami občini, saj so bili mnenja, da je tovrsten način izločanja javnosti iz urejanja prostora, oziroma celo onemogočanje pridobivanja osnovnih informacij, v demokratičnih družbah docela nedopustno, bistveno za prihodnost pa je širše angažiranje prebivalcev Kopra, pri čemer imajo vlogo tudi mediji.

Dan po delavnici, v četrtek, 8.7.2010 smo z Mestne občine Koper (podpisana ga. Mozetič) prejeli dopis, v katerem direktorica občinske uprave sicer zagotovlja, da občina aktivno podpira delovanje društev in drugih organizacij ter se pri tem tudi odzove na prošnje za sodelovanje pri njihovih aktivnostih. Na žalost se v tokratnem primeru to ni izšlo, saj se na več pisnih in ustnih predlogov za sodelovanje s strani organizatorjev delavnice občina ni odzivala. Ker so točne in pravočasne informacije osnova vsakega sodelovanja javnosti pri urejanju prostora na podlagi dopisa občine upamo, da je šlo zgolj za neljubi nesporazum in bo v prihodnje sodelovanje steklo bolje.

Komentarji (1)

  1. Maja Simoneti, 16.07. 2010, 06:51

    Potrebujemo insistut varstva pravice do vključenosti v urejanje prostorače minsitrstvo tolerira tako ravnanje občine, ki je sicer pristojna za upravljanje s prostorom, vendar pod določenimi pogoji kto so preglednost, vključevanje itn., potem očitno dozorevajo pogoji za uvedbo instituta zaščite janvega interesa za sodelovanje v urejanju prostora

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.