Praksa

CEUM – Center uprizoritvenih umetnosti Maribor

05.08.2010

Center za uprizoritvene umetnosti Maribor bo zgrajen na mestu zapuščene predilnice in tkalnice Merinka in bo prva javno-programska stavba na post-industrijsko zaznamovanem območju Studencev. CEUM naj bi tako zaradi svoje izrazite vizualne podobe, kot tudi celodnevnega delovanja postal katalizator urbane prenove celotnega območja. Stavba naj bi delovala kot atraktor, pripeljala naj bi ljudi v del mesta na južnem bregu Drave, ki je za zdaj zapostavljen. V njej boste lahko obiskali predstavo, razstavo, malo nakupovali, pojedli v restavraciji, ali pa se sprostili visoko nad nabrežjem, od koder se mesto zdi kot spektakel.

CEUM vključuje generični značaj industrijskega okolja, v katerega je umeščen. Tu vsak dogodek v centru postane dogodek za mesto, saj je stavba z njim optično povezana. Projekt zaznamujejo na eni strani anonimnost črnih skrinjic, ki so prilagodljive številu obiskovalcev dogodka in na drugi strani odprtost in koketnost ostalih prostorov v odnosu do mestnega središča.  Izpostavljena platforma CEUM-a, ki sega preko robov nabrežja bi lahko postala identifikacijska točka celotnega mesta, njegov mejnik. Medtem ko je pod dvignjeno platformo veliki vstopni foaje, ploščad nad njim, pravzaprav streha CEUM-a, pokriva velik mestni park. Znotraj platforme je »velika mestna dnevna soba«.

_______________________________________________________

Projekt: Center uprizoritvenih umetnosti Maribor

Lokacija: Merinka Maribor d.d., Maribor

Arhitekti: Sadar Vuga Arhitekti: Jurij Sadar, Boštjan Vuga, Vanja Gortnar, Jonathan Podboršek, Stavros Gargaretas, Edmond Muller

Investitor: Mestna občina Maribor

Predvidena površina: 12.209  m2

Predvidena investicija: cca. 51.000.000 €

komentarji (16)

  1. mici31, 06.08. 2010, 14:44

    Kdo je projektnat, Sadar Vuga?

  2. Jernej Prijon, 06.08. 2010, 14:58

    Včeraj sem bil slučajno opozorjen na članek v Večeru (http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2010073105562842) , ki je v juliju predstavil idejo, da bi v Mariboru zgradili načrtovani objekt. In sem bil šokiran iz več razlogov: 1. V začetku letošnjega leta je občina Maribor razpisala natečaj za EPK, ki je obravnaval območje ob katerem naj bi stal načrtovani objekt in niso v podlogah nikjer omenili, da načrtujejo tako investicijo v sklopu ureditve desnega brega Drave. Kar je skrajno nenavadno, saj bi načrtovani objekt pomembno vplival na ta prostor. V čem je smisel iskanja konceptualne rešitve za neko celoto, če hkrati občina prikriva zelo pomembne podatke povezane z razvojem obravnavanega območja. V članku v Večeru je objekt CEUM predstavljen celo kot osrednji objekt EPK. 2. Odločanje o pomembnih prostorskih dilemah brez javne razprave – Iz arhitekturnega stališča je vprašljivo, zakaj naj bi bila ravno predstavljen projekt arhitektov Sadar Vuga najboljša arhitekturna rešitev centra CEUM. Brez javne razprave, ki jo predstavlja natečaj, tega ne bomo nikoli izvedeli. Zanimivo je, da se v zadnjih letih zelo povečuje število pomembnih in velikih javnih objektov za katere ni bil razpisan javni arhitekturni natečaj – štadion v Stožicah, dvorana v Stožicah (ta je bila v času od javnega natečaja popolnoma spremenjena in bi zaradi povsem spremenjenih pogojev in vsebine morali razpisati nov natečaj.), kontrolni stolp letališča Brnik, nova železniška postaja v Ljubljani,… Večini naštetih projektov je skupno, da gre za javno-zasebna partnerstva, ki so se pri nas izkazala za izrazito problematično obliko javnih investicij.

  3. Josip Rotar, 09.08. 2010, 13:20

    Mogoče ne bi bilo slabo, če bi poskušali raziskati tudi slabe strani te investicije. Vseeno je v MB kar veliko ljudi zelo nenaklonjenih tej zadevi, sploh če gre za ogromne vsote javnega denarja. Nenazadnje takšni projekti ne smejo biti zgolj stvar prebliska enega umetnika ali politika.

  4. Josip Rotar, 09.08. 2010, 13:20

    V branje priporočam tudi tale zapis: http://zavodudarnik. wordpress.com/ 2010/08/09/to-ni-naslov-ki-bi-si-ga-zeleli/

  5. jaka_k, 09.08. 2010, 16:42

    OK, meni tukaj ni nič jasno. Projekt je bil dodeljen biroju brez javnega natečaja, investitor pa je mestna občina Maribor. Cena projekta je 51 mio eur kar je glede na napisano kvadraturo 4250 eur/m2. Mene zanima, pa to čisto resno, ali živimo v Evropi ali v Tadžikistanu? Naj nekdo lepo prosim pojasni, kako so dobili javno naročilo brez natečaja, preden ponorimo. Hvala!

  6. AndrejZ, 13.08. 2010, 09:57

    No Re:Jaka_k, kolikor jaz vem, se take stvari ne dogajajo v Tadžikistanu. Seveda pa se v naši republiki. Kako pa se to izpelje? Nič lažjega. V MB Športni center Pohorje prakticira zadevo že kar nekaj časa. Mimogrede, Občina je najbrž najemnik in ne investitor. Potem pa je vmes še samo javno-privatno partnerstvo. Stare finte, brez veze.

  7. Luka Po, 19.08. 2010, 21:03

    Grozljivo!! haha Kje je zajec?! v svoji luknji tiči.. Ni čudno, kako temu ni tako? Stvari se dogajajo, in žalostno, vsem na očeh v občih medijih. Tako, da za to vedo vsi državljani. Slovenci in Neslovenci. In še zmeraj ni nibenega pravega Krika. Ogromna kritika za mojo/našo stroko, v katero smo ali šele bomo vstopili. Kje je Zadovoljitev strokovnosti!! A zdaj že vsak, v najboljšem/slabšem primeru laik, tak, ki ima Keš, lahko soli strokovnim glavam pamet?!! žalostno… kot je menda nekoč dejal Churchill: ,Vsaka družba dobi takšno arhitekturo, kot si jo zasluži.’

  8. Matevž Čelik, 27.08. 2010, 00:39

    Pravi projekt na pravem mestu. Javni program svetovnega razreda je veliko več kot bi si kdaj sploh upali pomisliti na pozabljenem desnem bregu Drave. Natečaj je morda najlegitimnejši način, da si najdeš arhitekta. A priznajmo si: natečaj je tudi birokratski postopek, ki zagotavlja določen nivo arhitekture in le s talentirano in usklajeno žirijo lahko pripelje do izjemnih projektov. Vkolikor ima investitor znanje in poznavanje in ga v natečaj ne sili zakon, naj oblikuje dinamično prvorazredno projektno ekipo, ki mu bo pisana na kožo, bo prilagodljiva in se bo sposobna hitro odzvati. Rezultat je lahko boljši kot z natečajem in dobil bo produkt, ki mu bo ukrojen po meri. V primeru CEUM gre očitno za ljudi, ki vedo, kakšno arhitekturo želijo in kaj želijo narediti iz stare Merinke. Naj bo investitor javni, zasebni ali PPP: vrhunska javna arhitektura z vrhunskim javnim programom na prostoru z najlepšim razgledom na stari Maribor je naložba, ki zagotavlja, da se bo večkratno povrnila mestu, meščanom in vsej Sloveniji.

  9. Jernej Prijon, 29.08. 2010, 15:04

    Zelo radikalno stališče je izražati dvom v smiselnost iskanja arhitekturnih rešitev za javne objekte na javnih natečajih. Povsem enako je trditi, da so volitve morda res najlegitimnejši način, da izbereš politike, a priznajmo si, da gre tudi za birokratski postopek,… Pri nas niti na skrajnem robu političnega spektra ni politika, ki bi zagovarjal tako radikalna stališča. Do sedaj je pri nas, tako kot v demokratičnih državah, veljal konsenz, da so ob pravilno vodenih postopkih rešitve izbrane na javnih arhitekturnih natečajih bistveno bolj verjetno kvalitetne, kot rešitve, ki jih arhitekti pripravljajo po naročilu. A vprašanje, kakšna bo arhitekturna rešitev objekta, je manjši del problema CEUM. Vsakomur, ki vsaj nekoliko pozna Maribor, je jasno, da je ključni problem mesta zadrževanje in privabljanje »kreativnih« kadrov. Zato bi bilo denar, ki ga mesto investira v kulturo, veliko bolj smiselno v večji meri vlagati tudi v ljudi in ne le v površine. Že nova UGM je načrtovana približno dvakrat prevelika, CEUM pa je skoraj še enkrat večji projekt. Za nerazvite družbe je značilno, da namesto programov proizvajajo objekte, denarja za zaposlene in ogrevanje pa na koncu zmanjka. In ideja, da bi Maribor investiral 50 milijonov evrov v stavbo katere program sploh ni bil razdelan v javnem postopku, se mi zdi nora. Koliko umetnikom bi lahko s tem denarjem zagotavljali plačo naslednjih 10 let? 50.000.000 eur / 10 let / 12 mes. / 2000 eur = 208. Če ta denar namesto za objekt namenili za kadre, bi lahko Maribor 10 let gostil več kot 200 umetnikov. 200 umetnikov bi v desetih letih iz Maribora naredilo resen regionalni kulturni center, kar bi za mesto predstavljalo preskok v 21 stoletje. Če pa gre res, kot navaja Matevž, za projekt, ki se bo večkratno povrnil, bi bilo pravično in ekonomsko logično, da tveganje investicije v celoti prevzamejo zasebni partnerji. Ti si bodo lahko po 20 letih upravičeno prisvojili vse večkratne profite, ki naj bi jih naložba prinesla.

  10. Matevž Čelik, 30.08. 2010, 10:11

    Vznemirljiva arhitektura, ki poleg tega, da odgovarja na program, vključuje tudi pozitivne eksternalije bi morala biti cilj. Trditi, da do tega cilja vodi ena sama “zveličavna” pot, je pravzaprav radikalno stališče. In začeti sveto vojno proti vsakemu projektu, ki ni ubral te posvečene poti. Vsekakor podpiram politiko javnih natečajev. Vendar moram istočasno reči, da konsenza o tem, da bi postopek pridobitve naročila z natečajem dal boljšo arhitekturo kot neposredno naročilo, ni. Sploh pa ne v demokratičnih državah. Javni natečaj je predvsem postopek, ki naročnike s pomanjkljivim arhitekturnim znanjem polaga v varne roke strokovne komisije in jim zagotavlja rešitve, ki bodo preverjene skozi strokovne oči komisije. Vendar obenem ne bodo prebile njene svetovno nazorske aure. Drži, da je zadrževanje kreativnih in izobraženih kadrov problem Maribora. Prav zato Maribor potrebuje zmogljivosti, kjer bodo umetniki proizvajali in ustvarjali, deset, dvajset in več let… Teh prostorov zdaj enostavno ni. Tudi v novi UGM je polovica prostorov namenjena produkciji, zato njene kvadrature ne bi smeli kar pavšalno ocenjevati.

  11. jaka_k, 31.08. 2010, 12:00

    Matevž ti si neverjeten. Si morda na plačilni listi SVA? Dobivaš za tele propagandne prispevke avtorske honorarje. Ohrani vsaj malo verodostojnosti in integritete in se ne spuščaj v take sodbe. Omenjeni projekt grobo krši zakonodajo o javnem naročanju. Kaj ti pri tem ni jasno. Me ne zanima tvoje subjektivno mnenje, v Nemčiji za tako španovijo preprosto zgubiš licenco, tukaj pa meni nič tebi nič lahko počnemo kar nas je volja. Ne vsi seveda. Piše investitor: “Mestna občina Maribor”. Kaj torej ni jasno. To je javni denar in za javna sredstva in projekte se v vseh demokracijah poteguje z javnimi natečaji. V arhitekturo se pa raje ne bi spuščal. SVA so naredili nekaj lepih projektov pa tudi nekaj slabih, ampak tale je pa pod vso kritiko. Stavim kar hočeš, da se najde 5 študentov, ki bodo v okviru seminarja naredili veliiiiko boljšo rešitev, zato ne opletaj prosim, kakšna vrhunska stvaritev je tole, ker se smešiš. Ampak pustimo to, ravno zato so za take projekte potrebne žirije, je pa res, da so tudi žirije več ali manj “skorumpirane”, mar ne Matevž?

  12. Uredništvo, 31.08. 2010, 19:07

    Tu se pogovarjamo o arhitekturi, procesih, ki jo sprožajo in njenih vplivih. Spoštovani Jaka K! Za komentatorje na Trajekt.org še vedno velja komentatorski bonton in vkolikor želiš še naprej prispevati k konstruktivni razpravi o projektih, se ga boš moral držati. Komentarji niso namenjeni napadom na druge komentatorje, obtoževanju, širjenju laži in nesramnim namigovanjem, s katerimi bi kdo skušal diskreditirati druge komentatorje. To je zadnje opozorilo. Vkolikor se za svoje pisanje ne nameravaš opravičiti, te bomo žal morali brisati iz baze registriranih uporabnikov.

  13. Miha Milic, 03.09. 2010, 12:16

    Navedba, da je investitor MOM, najbrž ne drži, saj bi s tem bili kršeni nekateri zakoni. Režija tega spektakla je poskrbela, da zakonska določila o javnih naročilih tukaj nimajo veljave. Nič novega, podobne podvige smo srečali že večkrat. Investitor je, če se ne motim ZIM, nekdanji Zavod za izgradnjo Maribora, danes Zasnove in vodenje investicij d.o.o.. Lastniška struktura tega podjetja je, kot je razvidno iz medijev, sicer v 77,5 % deležu na strani Mestne občine Maribor. To so zgolj informacije, ki jih povzemam iz spletnih strani raznih medijev, npr. http://dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042383700. Torej, dragi moji, tukaj ni nič spornega. Glede arhitekturne zasnove pa lahko komentiram samo to, kar sem do sedaj videl in slišal. O tem projektu sem “med vrsticami” slišal govorice že pred drugo polovico leta, kar me zdaj pravzaprav sploh ne preseneča, saj so ideje že precej konkretizirane v obliki objavljene idejne zasnove. Škoda, da objavljeno grafično gradivo ni opremljeno s pripadajočimi projektnimi glavami, na katerih bi lahko prečitali datum njihovega nastanka. Ne glede na vse potencialne nepravilnosti glede načina investicije, oddajanja direktnega naročila, itd., je potrebno izpostaviti inteligentno skeletno zasnovo objekta, ki bo očitno nadomestil nekdanjo industrijsko halo Merinke. Le-ta bi s skrbno prenovo morda prav tako dobro služila tem namenom, prav tako bi v arhitekturnem pomenu in spoštovanju preteklosti lahko sedanji predlog celo prekašala, vendar je najbrž časovni faktor tisti, ki snovalce priganja k “montažni” rešitvi. Do pričetka EPK mora biti realiziran vsaj eden od številnih smelih projektov! V cenovno primerjavo obnove obstoječega in predvidenimi stroški za izgradnjo novega objekta se ne bom spuščal, saj za to nisem ustrezno kvalificiran.

  14. Jernej Prijon, 09.09. 2010, 08:40

    Javni natečaj je edina legitimna oblika izbora arhitekturne rešitve za javni kulturni objekt velikosti 12.000 m2. Tudi če objekta ne financira direktno MOM, temveč ga financira posredno preko podjetja ZIM, ki je v večinski lasti MOM, to v ničemer ne spremeni dejstva, da gre za javno investicijo. Če taka oblika izigravanja javnih razpisov zaradi lukenj v zakonodaji morda celo ni kaznivo dejanje, dopuščam to možnost, to še ne pomeni, da gre za obnašanje javnega naročnika, ki je sprejemljivo in legitimno.

  15. Josip Rotar, 12.09. 2010, 14:27

    Kolikor spremljam debate o tem projektu me moti to, da so se pozicije nasprotnikov in zagovornikov CEUM-a preveč zabetonirale. Sam imam nekatere pomisleke glede tovrstnih investicij, vendar ne bi želel izpasti kot nekakšen nasprotnik razvoja v Mariboru. Načeloma sem za takšno investicijo, če se dokaže, da bo v svojem okolju delovala odprto, vključujoče in prijazno do prebivalcev. Ne bi pa bilo v redu, če postane takšen center rezervat za elito sredi pretežno zanemarjene mestne četrti. CEUM bi se moral zlivati z okolico in prispevati k njeni rasti.

  16. GOstincar, 11.10. 2010, 12:39

    Dilema natečaj za CEUM da ali ne je past. V zadnjem desetletju je bilo vsaj v Mariboru izvedenih kar nekaj natečajev, ki v izvedbeni fazi niso obrodili presežka v prostoru. Obenem je bilo tudi nekaj natečajev, ki so obstali v papirni fazi ali pa so ponudili več vprašanj kot odgovorov. Eden takšnih je tudi Arhitekturni natečaj EPK reka Drava 2012. Sam postopek pri omenjenem natečaju je razkril skrite fige pristojnih. Kako je mogoče v delu za ureditev nabrežja masirati natečajnike z razmišljanji o desnem bregu in obenem že načrtovati objekt CEUM, ki bistveno vpliva na izhodišča? Tovrsten netransparenten pristop v Mariboru dodeljuje natečaju karikirano vlogo, da se izvede le v primeru, ko se karte z aduti ne uspejo razdeliti pod mizo. Žal.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.