Dogodki

Hočemo biti svobodni, kot so bili očetje

Mednarodni grafični likovni center, Grad Tivoli, Pod turnom 3, Ljubljana

9. 9.– 7. 11. 2010

Slikarska razstava danes je redkost. Razstava Hočemo biti svobodni, kot so bili očetje dokazuje, da slika živi. Predstavlja osemnajst slovenskih umetnikov raznih generacij, ki se s temi in podobnimi vprašanji ubadajo skozi raziskovanje medija slikarstva. Kako se kaže sodobna medijska podoba sveta v slikarstvu danes. Kako umetniki odgovarjajo na kratkotrajni pogled, televizijske in internetne kolaže. Kako razumejo sodobno medijsko krajino, njene značilnosti, način delovanja in njeno vpetost v socialno mikro strukturo.

Prelom v vizualni umetnosti v slovenskem in tudi mednarodnem prostoru se je zgodil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je slikarstvo v veliki meri reagiralo na digitalizacijo podob, »spikslane« podobe so spremenile celo abstraktno sliko, ki je veljala za paradnega konja moderne. Sredi devetdesetih let se je v Sloveniji uveljavila generacija umetnikov, ki goji razumevanje slike kot ekrana in je zato tudi prevzela formalni izgled elektronsko in tehnološko posredovane slike. Ob prelomu tisočletja slika postane zanimiva zaradi reakcije na poplavo medijskih podob in raziskovanja značilnosti novih medijev, v katerih so se te podobe pojavljale. Danes je obstoj mediatizirane podobe v sliki nekaj samoumevnega. Ni več dovolj, da je slika prostor za refleksijo razširjenega statusa vizualnega v družbi. Izbor slik na razstavi Hočemo biti svobodni, kot so bili očetje, raziskuje, kako se slikarstvo na razširjeni status vizualnega odziva v današnjem trenutku.

Vprašanja slikarske refleksije medijske podobe, ki so se zastavljala že v devetdesetih letih, danes najbolj zanimajo najmlajšo slikarsko generacijo, ki pravkar zapušča študijsko okolje in jo na razstavi zastopajo dela Jona Derganca, Mita Gegiča in Maruše Šuštar, v te okvire pa lahko vključimo tudi slikarstvo Jureta Cvitana. V delih Žige Kariža, Arjana Pregla in Viktorja Bernika se pozornost usmeri v zgodovino umetnosti in velike teme slikarstva. Raziskovanju statusa slikarstva v sodobnosti pa se pridružuje opus slikarke mlajše generacije Nine Slejko. Tendenca po eksperimentu in možnostih uporabe raznolikih slikarskih struktur, plastenja barv ter načinov na katere v sliki biva podoba, je značilna za Bojana Gorenca in Boštjana Jurečiča. Raziskovanje novih možnosti nosilcev, na katerih se slika lahko materializira, zaznamuje Gorazda Krnca (kovinske ploskve) in Ksenijo Čerče (tkanine). Nekatere izmed slik Mihe Štruklja so sestavljene iz že narejenih predmetov -  lego kock v katerih se ohranja »pikslasta« površina, ki je značilna za njegove slike že od poznih devetdesetih let. Manja Vadla slikarske nosilce ustvarja iz recikliranih odpadnih materialov. Stenske slike Saša Vrabiča so podobe, sestavljene iz besed, na meji med poezijo, stripom in slikarstvom. Na raziskovalni meji slikarstva in drugih medijev se gibljejo Polona Maher, ki izhaja iz kiparskih praks, Tanja Vujinović s tiskanimi računalniškimi animacijami in skupina BridA s svojo iz slike izhajajočo likovno prakso, ki temelji na vizualizaciji digitalnih podatkov.

Razumevanje slik v okvirih, ki jih zastavlja razstava Hočemo biti svobodni, kot so bili očetje, je le ena od od možnih plasti njenega branja. To naj bo ključno vedenje v današnjem času, ki nas hoče poenostavljeno prepričati, da so podobe in ideje le sredstva za uresničevanje namenov.

Razstavo spremlja bogat pedagoški in strokovni program javnih vodstev, javnih intervjujev z umetniki, predavanje o statusu slike v slovenskem slikarstvu in delavnice za otroke, mladostnike in odrasle. Objave na spletnih straneh MGLC.

Odprtje razstave v četrtek 9. septembra ob 19. uri.

Sodelujoče umetnice in umetniki:
Viktor Bernik, BridA (Tom Kerševan, Sendi Mango, Jurij Pavlica), Jure Cvitan, Ksenija Čerče, Jon Derganc, Mito Gegič, Bojan Gorenec, Boštjan Jurečič Vega, Žiga Kariž, Gorazd Krnc, Polona Maher, Arjan Pregl, Nina Slejko Bloom, Miha Štrukelj, Maruša Šuštar, Manja Vadla, Sašo Vrabič, Tanja Vujinović

Kustosa razstave: Petja Grafenauer, Božidar Zrinski

Podpornika: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.