Urbact

Ko govorimo o vplivih krize, so mesta očitno na frontni liniji in bodo imela glavno vlogo tako pri iskanju kot pri izvajanju mnogih rešitev, ki neposredno vplivajo na življenja ljudi. URBACT-ova anketa o odzivih mest na ekonomsko krizo je pokazala, da so mesta analizirala in opredelila vpliv krize na svoje prebivalstvo in prostor v praksi, in da so sprejela posebne ukrepe za spopadanje z novimi izzivi.

Anketa na primer poudarja, da se mesta soočajo z zaskrbljujočim povečanjem socialnih problemov.

Po podatkih računovodskih izkazov mest so izguba delovnih mest in težave na trgu dela le vrh ledene gore podobnih socialnih problemov, ki povečujejo pritisk na njihove storitve: večja revščina, siva ekonomija, zadolženost, brezdomstvo, zdravstvene težave, kriminal in nevarnosti za socialno kohezijo. Poleg tega se zdi, da kriza še povečuje težave, ki so bile skrite v mnogih mestih že pred njo.

Vendar pa se vpliv krize na socialna razmerja razlikuje glede na odziv mest. Zmanjšanje davčnih prihodkov in zmanjšanje proračunov so nekatera mesta vodila v odložitev in zmanjšanje obsega projektov ali pa so jih preprosto ustavili. Nekatera mesta poročajo, da ne morejo zagotoviti niti socialne zaščite niti jamstev za nadaljnje zagotavljanje socialne pomoči na dolgi rok. V drugih primerih pa je mestom uspelo uporabiti sredstva EU, nacionalne sanacijske programe ali lastna sredstva za dosego nasprotnega in za povečanje socialnih izdatkov in/ali vodenje urbanih projektov naprej.

V prihodnosti lahko to privede do več vprašanj o virih mestnih proračunov in vrsti tekočih in investicijskih izdatkov, ki jih je treba obravnavati prednostno, da bi postali manj občutljivi za bodoče krize in dolgoročno bolj trajnostni.

Nadalje je raziskava pokazala, da več kot dve od treh mest razvijata odgovor na krizo.

Eno od štirih mest je imelo formalni načrt za okrevanje – trend, ki je še posebej razširjen v Veliki Britaniji in v nizozemskih mestih. Vendar ti načrti potrebujejo bolj poglobljeno analizo, preden je mogoče z gotovostjo trditi, da so bolj inovativni ali daljnosežni od posameznih projektov in ukrepov drugod. Dejansko se je eno od treh mest sklicevalo na posamezne ukrepe za boj proti krizi. Razpon ukrepov sega od uporabe državnih izhodnih strategij , do gasilskih ukrepov za zmanjšanje izdatkov in do bolj inovativnih ukrepov, ki bi lahko bili pomembni tudi za druga mesta.

Več kot 10% mest je navedlo prilagajanje obstoječim strateškim razvojnim načrtom kot odziv na dolgoročne učinke krize.

Samo 30% mest še ni razvilo odgovora ali predložilo podatkov. Med njimi je bilo mnogo takih, ki jih kriza ni hudo prizadela.

Pregled glavnih ukrepov, ki so jih uvedla mesta, po državah in po mestih, kaže, da se ukrepi razlikujejo od mesta do mesta in celo v isti državi.

V Italiji se je na primer oskanska regija osredotočila na ukrepe proti kreditni krizi (ustanovitev jamstvenega sklada za mala in srednja podjetja, posebni dogovor z bankami, odložena plačila davka); ukrepe proti vplivu recesije (finančna in internacionalna podpora malim in srednjim podjetjem); finančno podporo za brezposelne; aktivno politiko zaposlovanja za regijo; dostop do bančnih posojil za revne. Bologna je dala prednost finančni podpori družinam v težavah, Neapelj je uporabil možnosti, ki jih je omogočilo sprejetje strateškega načrta, ki vključuje dejavnosti za podpiranje zaposlovanja v mestu in se financira iz neapeljskega ESRR.

Anketa vodi do podobnih študij primerov, katerih cilj je, da odražajo tako različnost vplivov kot tudi, da se osredotočijo na inovativne odzive politike, v evropskih mestih razvitih na lokalni ravni.

Prvo mesto, ki se predstavlja v nadaljevanju, je Newcastle (VB)

Pred nekaj več kot sto leti je Newcastle veljal za eno od gonilnih sil industrijske dobe. Od takrat je mesto trpelo zaporedne valove prestrukturiranja gospodarstva, ki so zdesetkali njegovo proizvodno bazo in z nezaposlenostjo pustili brazgotine na celotnih generacijah in na soseskah. Vendar pa je leta 1990 Newcastle skupaj z nekaterimi drugimi tradicionalnimi britanskimi industrijskimi mesti izkusil t.i. »urbano renesanso« in se preobrazil v »mesto storitev«, ki poti vse bolj išče v znanosti in na znanju temelječem gospodarstvu.

V tem kontekstu v svojem v desetih točkah povzetem odzivu na trenutno krizo združuje vrsto nujnih ukrepov za obrambo svojih podjetij in ljudi iz najhujših krempljev recesije, hkrati pa zavzema položaj za izgradnjo tako aktivnosti kot tudi novih delovnih mest, ki se napovedujejo do leta 2030. Pri tem je posebej zanimiv način, kako je Newcastle povezal gospodarske in zaposlovalne ukrepe ter ukrepe za ustvarjanje kakovosti krajev (»place-making«) za premik mesta k gospodarstvu, ki temelji na znanosti in nizkoogljičnosti, zdravju in ustvarjalnosti …