Novice

Iz izkušenj modernizma k novim ekonomsko-socialnim modelom

Matevž Čelik

05.10.2010

V Zagrebu se je ta konec tedna pričel projekt “Nedokončane modernizacije”, v katerem bodo raziskovalci iz 8 držav, organizirani v 14 skupin v naslednjih dveh letih obdelovali ozadja, načine in rezultate prostorske produkcije na ozemlju nekdanje Jugoslavije v 20. stoletju in danes. Projekt se bo vrtel okrog štirih povezovalnih tem, na katere bodo vezane konference, v Zagrebu, Skopju, Beogradu in Ljubljani ter se zaključil z razstavo v Mariboru leta 2012.

Projekt sta vsebinsko zasnovala Vladimir Kulić (Florida Atlantic University) in Maroje Mrduljaš (Arhitektonski fakultet Sveučilišta u Zagrebu) in vanj povabila vse najbolj dejavne kritike in raziskovalce novejše generacije, ki izhajajo iz držav bivše Jugoslavije. Kulić in Mrduljaš sta pod okriljem Združenja hrvaških arhitektov tudi organizirala dobro obiskano prvo konferenco, pod naslovom “Pregled tendenc”.

Prvi dan srečanja so organizatorji namenili prostor predavateljem, ki niso neposredno udeleženi v projekt in naj bi v raziskavo vnesli pomemben stranski input. Med temi je največ pozornosti, tudi v hrvaških medijih, pritegnil profesor David Harvey, britansko-ameriški urbani geograf in sociolog, ki je znan po svoji neo-marksistični kritiki obstoječih ekonomsko-socialnih modelov. Harvey je predstavil svoje ideje o tem, kako bi moralo izgledati mesto z izpostavljeno dimenzijo družbeno dinamične arhitekture, tiste ki iz tradicionalnega, ceremonialnega središča izloča administrativno birokratsko strukturo mesta in jemlje v obzir socialno, dohodkovno in okoljsko strukturo mesta.

Svojo ekstenzivno kritiko vsega je Harvey zaključil z nekoliko idealističnim apelom: “Zamisliti si moramo vseobsegajoč način, kako združiti organizacijske modele v koherenten projekt, usmerjen v izgradnjo drugačnega sveta, ki ne bo večno odvisen od 3-odstotne letne stopnje rasti; sveta, v katerem bo moč akumulacije kapitala bistveno zmanjšana, moč ljudstva pa bistveno večja. Zdi se mi, da je to tisto, kar moramo postaviti na prvo mesto in to je dober trenutek za nekaj takšnega. To je nekaj, kar bomo morali delati bolj koherentno in upam, da se mi boste pri tej nalogi pridružili.”

V soboto so raziskovalne skupine predstavile teme svojih raziskovanj, ki pokrivajo široko paleto področij, od gradnje novih mest, stanovanjske arhitekture, do posamičnih primerov, kot so Novi Beograd, urbana rekonstrukcija Sarajeva ali preobrazba vojaškega pristanišča v Pulju ter specifičnih področij kot so gradbene tehnologije, potrošništvo, turizem in arhitektura v povezavi z mediji.

Zaživela je spletna stran projekta, kjer si bodo raziskovalne skupine izmenjevale gradivo, na njej pa si lahko snamete tudi brošuro s podrobnejšim opisom projektov.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.

Komentarji