Urbact

Kriza je tudi v Sloveniji močno prizadela razvojne načrte mest. Trg nepremičnin je zastal, zmanjšala se je gospodarska moč zasebnih investitorjev. Zaradi zmanjšanih prihodkov so močno prizadeti občinski proračuni, zato so ustavljene mnoge javne investicije. V nekaterih evropskih državah so vlade z različnimi protikriznimi ukrepi poskusile občinam in regijam olajšati spopadanje z opisanimi problemi in nekatera mesta so z njihovo pomočjo oživila svoje razvojne strategije in celo okrepila svoje strateške prednosti. Eno teh mest je tudi Gijón v Španiji.

Gijón je privlačno pristaniško mestece z nekaj več kot četrt milijona prebivalcev na severni atlantski obali Španije. Po obdobju hitre rasti konec sedemdesetih je njegovo gospodarstvo doživelo zlom s prestrukturiranjem industrije jekla, ladjedelništva in premogovništva.

Mesto se je odzvalo s pripravo ambiciozno zastavljenih strateških načrtov za zaposlovanje in dogovorov z lokalnimi in zunanjimi partnerji. Organizacije in programi, razviti v tem obdobju, so prispevali k novi stopnji rasti zaposlovanja in urbane regeneracije konec devetdesetih in v začetku 21. stoletja. S tem so nastali tudi temelji za odgovor Gijóna na trenutno krizo.

Mesto Gijón je pravzaprav uporabilo dva glavna programa španske vlade za okrevanje na lokalni ravni (E plani) kot »začimbo« svoji lastni izvirni »jedi« lokalnega gospodarskega razvoja. Ob ohranitvi poglavitnih ukrepov lokalne zaposlitvene sheme je hkrati povečalo izdatke na določenih področjih z ozirom na nove potrebe, ki so se pojavile s krizo.

Zanimiv je način, na katerega so se prefinjeni lokalni razvojni programi in organizacije na eni strani združili z inciativami »od zgoraj« in zunanjimi dejavniki na drugi strani ter tako sestavili skupino ukrepov, ki postavlja mesto v boljši položaj za soočenje z izzivi prihodnosti. Sčasoma se bo pokazalo, kako odporne bodo te rešitve v primeru morebitnih večjih odtegljajev državnih sredstev.

Tik pred začetkom krize, v letu 2008, je mesto Gijón dajalo poudarek na krepitvi razvoja visoko tehnoloških podjetij, ki so privlačila in zadrževala usposobljeno delovno silo in hkrati reševala problem brezposelnosti (in nizke stopnje aktivnosti), še vedno prisotno med mladimi, ženskami in nekaterimi šibkejšimi skupinami prebivalstva. Zdelo se je, kot da je obdobja masovne brezposelnosti za vedno konec.

Ostrina recesije po poletju 2008 je presenetila vse. Ekonomska aktivnost se je zmanjšala za 3,3% v letu 2009 v regiji Asturiji, stopnja zaposlitve pa je padla kar za 9,4%. Kljub temu, da jo je po obeh kazalcih regija odnesla celo bolje od celotne Španije, je bilo potrebno takojšnje ukrepanje. Tako nenaden in skokovit porast brezposelnosti je vplival na slabšanje socialnih razmer. V prvi polovici leta 2009 je bilo na Karitas naslovljenih 50% več zahtevkov za pomoč pri plačilu računov za energijo in hrano.

Gijón se je odzval z dvema pristopoma. Po eni strani je mesto poskusilo izkoristiti vrsto skladov španske vlade v okviru izhodne strategije (E Plani) ne le za ustvarjanje novih kratkoročnih delovnih mest, temveč tudi za krepitev konkurenčnosti gospodarstva celotnega mesta. Pod sloganom »Gijon ne miruje« je mesto utemeljilo, da bo s temi državnimi skladi lahko »začinilo« gospodarstvo, ki je v svoji osnovi močno, vendar pa nekoliko izgublja »okus«. V prvi fazi je od centralne vlade prejelo €40,5 milijonov za investicije v 40 projektov. Hkrati je mesto vložilo €73,4 milijonov lastnih sredstev v druge projekte. Po oceni so ti projekti prispevali bodisi k nastanku bodisi k ohranitvi 1500 delovnih mest v samem mestu.

Poleg tega je mesto povečalo naložbe na določenih področjih svojega zadnjega programa za inovacije, gospodarski razvoj in zaposlovanje (Gijón Innova). Mesto se je odločilo, da ohrani izdatke za ukrepe, namenjene spodbujanju podjetništva in inovacij ob hkratnem povečevanju naložb na področju zaposlovanja in usposabljanja. Eden glavnih ciljev Innove je prav pomoč okoli petstotim ljudem na leto v okviru integriranih načrtov za usposabljanje in pridobivanje delovnih izkušenj v zasebnih podjetjih, občinah, nevladnih organizacijah in specializiranih “delovno ustvarjalnih družbah”. Zaradi krize je mesto povečalo število mest za okoli 25% (126 novih mest), okrepilo usposabljanja in odprlo program za skupine, prizadete z recesijo.

Nekateri vidiki odziva Gijóna na krizo bi lahko bili koristni tudi za druga mesta: način, kako je v procesu premagovanja krize okrepilo strateške prednosti mesta, ustvarjanje sinergije med lokalnim razvojem in ključnimi zunanjimi akterji, kako je zgradil odporno lokalno gospodarstvo in hkrati izkoristil hitro rastoč sektor znanja ter navsezadnje način, kako je pripravil prostor s socialnimi in okoljskimi pogoji za gospodarski razvoj.