Konferenca

Med samostanskimi zidovi, med preteklostjo in prihodnostjo

Mednarodni posvet

Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Burja 1, Koper

17.december.2010

Samostanske komplekse sestavljajo različne zgradbe sakralne in profane namembnosti in so nedeljiva celota, zgrajena z natančno določenim namenom. Kot materialna dediščina nosijo še poseben pomen za arheologijo arhitekture, saj s svojimi večkrat predelanimi in razširjenimi prostori pričajo o pravilih redov, ki so narekovali izgradnjo objektov. Arheološko razumevanje rasti samostanskih kompleksov obenem pomaga rekonstruirati funkcije prostorov in posledično družbeno vlogo redov in njihovih samostanov. Dejavnosti samostanov so bile raznovrstne, med karitativnimi in izobraževalnimi, pogosto so bile samostanske ustanove nosilke naprednih idej, še posebej v obdobju humanizma.

Danes obstoječe samostane lahko razdelimo v tri skupine: ohranjanje izvorne funkcije, nova vsebinska raba, opuščenost ter posledično propadanje objektov. Samostani zavzemajo po svoji kvadraturi precejšnji delež urbanega tkiva in tako definirajo tudi današnji urbani prostor ter življenje v njem. Kot taki predstavljajo izziv za revitalizacijo stavbe in širšega konteksta mesta.

Izhodiščna študija primera na sestanku je servitski samostan v Kopru, ustanovljen 1453. Po 350 letih delovanja kot samostan s karitativno funkcijom je postal v 19. stoletju javna bolnišnica, po letu 1945 pa pokrajinska porodnišnica. Leta 1996 je bila porodnišnica preseljena na novo lokacijo, samostanski kompleks pa zapuščen in je začel vidno propadati. Univerza na Primorskem je v zadnjih letih uvajala začasne rabe (izobraževalni seminar, razstava, performans), ki so širši javnosti predstavile potencial prostorske dominante mestnega jedra. V zadnjih letih upravljalec Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Univerza na Primorskem dejavno pripravljata obnovo objekta.

Znanstveni sestanek, ki ga organizirata Znanstvenoraziskovalno središče UP v Kopru in Društvo arhitektov obale, se posveča aktualni tematiki trajnostno zasnovane prenove večjih historičnih objektov (samostanov) v starih mestnih jedrih z vnašanjem novih vsebin, ki povezujejo stavbo z mestom in uporabniki. Srednjeveški samostanski kompleksi v historičnih mestnih jedrih predstavljajo pomembno kulturno dediščino, obenem pa izrazito definirajo urbano tkivo sodobnih mest.

Namen znanstvenega sestanka je predstaviti in primerjati strategije obnove samostanskih kompleksov in reurbanizacije njihovih urbanih kontekstov. Domači in tuji referenti bodo na študijah primerov predstavili tako izsledke arheoloških raziskav na sorodnih objektih kot tudi programe prenov in umestitev novih vsebin v samostanske komplekse. Primerjale se bodo izvedbe fizičnih posegov (konstrukcije) na nivoju stavbe, vpenjanje prenovljenih objektov v širši urbanistični prostor ter pogledi konservatorske stroke na tovrstne revitalizacijske posege. Temelj posvetovanja in razprave je interdisciplinarno sodelovanje različnih soustvarjalcev v prenovi (arheolog, konservator, projektant, investitor, uporabniki). Servitski samostan bo z novo rabo za potrebe univerze vodilni tematski primer sestanka.

Cilj znanstvenega sestanka je definirati ožje strategije prenove za samostanske komplekse v historičnih mestnih jedrih za nove vsebine. Izoblikovanje strategije postavlja osnove za dolgoročno oživitev in javno dostopnost kulturnega spomenika državnega pomena, predstavitev konkretnega primera koprskega samostana pa njegovo začasno dostopnost v času sestanka.


Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.