Praksa

Poslovni kompleks ELES, Beričevo

Iz poročila ocenjevalne komisije

13.12.2010

Pred kratkim je bil zaključen arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za kompleks nov poslovni kompleks Beričevo, Dol pri Ljubljani. Do jutri, 14. decembra, je v Hiši arhitekture na ogled razstava natečajnih rešitev. Na natečaju je zmagal projekt Marka Studna (Scapelab) s sodelavci.

Zmagovalni natečajni elaborat definira nov poslovni kompleks kot abstraktno, nepravilno deformirano geometrijsko formo, ki se z oblikovanjem vklaplja v krajino in kot tehnološki kompleks vzpostavlja tudi razmerje do obstoječih, že prisotnih objektov v tem prostoru. V tem smislu krajino obravnava kot umetno vzpostavljen sistem, v katerem nova stavba kot označevalec predstavlja njegovo nadaljevanje. Obenem s svojo pojavno obliko simbolizira poslovne vrednote podjetja, kot pomembnega nosilca varnosti, zanesljivosti in trajnosti vitalne infrastrukture in oskrbe.

Poslovni del tvorijo prostorski sklopi v obliki pisarniških lamel, pripetih na osrednjo komunikacijsko os. Ta poteka v smeri sever-jug in je oblikovana kot interni javni prostor. Osrednje mesto zavzema “tehnološki kubus” z najpomembnejšimi prostori podjetja: centrom vodenja, centrom za usposabljanje in ostalim skupnim programom, kot sta restavracija in vadbeni prostor. Dobra lokacija centra vodenja na osi vhoda in ločenost tehnološkega kubusa od ostalih lamel dobro odgovarjata na vprašanja funkcionalnosti in varnosti centra, kot možganov podjetja. Skrajna jugo-vzhodna lamela s pisarnami vodstva podjetja je oblikovana v stolp kot prostorski poudarek celote. Ves poslovni del je dvignjen nad pokrito parkirišče za uslužbence na nivoju terena. Na parkirišče je postavljen glavni vhod v stavbo, ki se nadaljuje v zračni prostor s skulpturalno oblikovanim stopniščem čez vsa nadstropja. Garaže in delavnice so kot nadaljevanje parkirišča za uslužbence umeščene pod poslovnimi lamelami. Orientirane so na manipulacijsko dvorišče, ki ločuje skladišča od poslovnega dela.

Celota je ovita v obodno opno iz perforiranih kovinskih plošč, ki v notranjosti kompleksa ustvarja introvertirane ambiente. Perforirana kovinska opna daje kompleksu vtis homogene celote in ga obenem ločuje od okolice. S pravilnim dimenzioniranjem perforiranosti omogoča poglede navzven in obenem v manjšem delu deluje kot senčilo. Strehe lamel so ekstenzivno zazelenjene, v osrednjem delu pa kot oblikovane terase dobro dopolnjujejo restavracijo in prostore za sprostitev.

Prednosti projekta komisija vidi na več nivojih. Postavitev vhoda v središče tlorisa omogoča lagodno dostopnost delovnih prostorov izpod pokritega parkirišča. Izvedba parkiranja v nivoju terena je dobro integrirana v celoto in prispeva k gospodarnosti investicije ter obratovanja kompleksa. Zasnova pisarniških prostorov omogoča njihovo prilagajanje organizaciji podjetja in zagotavlja ugodno delovno okolje.

Arhitekturna zasnova zasleduje načela nizkoenergijske gradnje tako pri zasnovi kompleksa in toplotnega ovoja kot pri predvidenih konceptih sistemov za ogrevanje hlajenje, prezračevanje in klimatizacijo. Razmerje prosojnega (energijsko učinkovita zasteklitev v prevladujoči S-J orientaciji) in neprosojnega dela ovoja v kombinaciji s senčenjem, ki ga zagotavlja fasadna opna iz perforiranega Corten jekla, predstavlja temelj bioklimatskega načrtovanja nizkoenergijske stavbe. Izbira materialov (jeklo, steklo beton in les) je optimirana glede na načela trajnostne gradnje, pri čemer gre za uravnoteženje težje po čim nižji vgrajeni energiji in prednosti, ki jih izbrani materiali in nizkoenergijski koncept predstavljajo v fazi uporabe stavbe. Energijska zasnova stavbe sledi zahtevam novega pravilnika PURES 2010. Celovita energijska zasnova stavbe predvideva sistem ogrevanja in hlajenja z aktiviranjem toplotne mase v konstrukciji stavbe, ki prispeva k toplotni stabilnosti stavbe in tako povečuje toplotno ugodje v zimskem in poletnem režimu ter omogoča optimalno izrabo obnovljivih virov. Predvidena je izraba energije okolja –toplota podtalnice se izrablja s pomočjo toplotne črpalke voda-voda. Za manjšo rabo energije je načrtovano vračanje toplote zavrženega zraka. Stavba omogoča izrabo sončne energije z namestitvijo PV panelov za dveh lokacijah – na ravni strehi in/ali na ovoju. Na delu ovoja je predvidena zelena streha, kar povečuje toplotno stabilnost stavbe in izboljšuje mikroklimo.

_______________________________________________________

Avtorji: Marko Studen

Soavtorji: Miha Dobrin, Jure Balentin, Matic Blatnik, Miha Brezavšček, Tomaž Budkovič, Jana Kraševec, Boris Matić, Peter Sovinc udia, Jernej Šipoš

Konzultant za energetsko zasnovo: Genera d.o.o.

Konzultant za krajinsko oblikovanje: Landscape d.o.o.

Prevzemnik posla: Scapelab d.o.o., Levstikov trg 4a, Ljubljana

komentarji (17)

  1. mm44, 13.12. 2010, 23:30

    Najprej, ko sem zagledal rezultate natečaja, sem si rekel, ok no končno en soliden projekt, ki se je uspel izviti slovenskemu škatlastemu passe konvencionalizmu, ko začnejo po netu krožiti fotografije projekta za sežigalnico odpadkov (http://www.erickvanegeraat.com/rdata/docs/Roskilde%20Incineration%20Line%206_dbEvE_20100930%20eng634214326022184345.pdf).

  2. mm44, 13.12. 2010, 23:36

    …in potem se vprašam, kako zelo nizko se moraš ceniti, da dobesedno prekopiraš že obstoječ projekt in ga razglasiš za avtorskega. SRAMOTA!!!!!!!! TO NI NIČ DRUGEGA KOT KRAJA!!!! KATASTROFA! Najraje bi poklical avtorja izvirnika in mu povedal, kaj nastaja v provinci Šentflorjanski.

  3. mm44, 13.12. 2010, 23:41

    ….no še en link za bolj nazoren prikaz:
    http://img689.imageshack.us/i/56tqj2qr.jpg/

  4. Jure, 14.12. 2010, 00:39

    Mogoče bi bilo prav, da za nazorno primerjavo pokažeš obe hiši z vseh štirih strani, ne samo iz enega vogala… Lahko ti najdem še pet podobnih vogalov petih različnih avtorjev… Razprava o kraji je nebulozna. Je potem tudi Mihevčev Kozolec na Dunajski kraja Le Corbusieru (Unite)? Je tudi Cankarjev dom kraja Aaltu (Finlandia)?

  5. sandi, 14.12. 2010, 12:37

    Hm, Jure (verjetno eden izmed avtorjev), Cankarjev dom težko primerjaš s Finlandio, samo zato ker je slednja bela, CD še ni njena kopija. Kar se tiče Kozolca je stvar bolj vprašljiva, ampak če greš primerjati oba objekta, težko rečeš, da je Mihevčev kopija Marseillskega bloka, lahko pa da je v njem našel navdih. Pri stavbi ELESa je stvar nekoliko drugačna. Čeprav je bajta zanimiva, celo dobra bi lahko rekel, je žalostno, da je kopija izvirnika kar v treh pogledih. a) po obliki, b) po načinu izvedbe fasade (perforiran jekor) in c) po izboru materiala, ki je identičen. Če bi bil vaš objekt izviren, bi si človek rekel OK mogoče so se zgledovali po CaixaForumu in bi bilo to popolnoma sprejemljivo, žal pa je kopija preveč očitna replika originala in zato bi bilo mene vsaj malo sram, da sem si to privoščil. Bolj kot kakšna škodoželjnost bi to moral biti opomin vsem ostalim, naj se NE poslužujejo takih prijemov, ker so najmanj neokusni, če že ne kršijo avtorskih pravic. Enako kot z glasbo, če so več kot trije takti enaki, je to že ponaredek. Recimo da ima CD en takt isti in Kozolec dva, ELES pa ima najmanj tri in to v refrenu!

  6. Jure, 14.12. 2010, 14:30

    Kje je meja med navdihom in kopijo? Kdo lahko sodi o tem? Sandi?

  7. niko, 23.12. 2010, 11:03

    jure > V tem primiru meje ni , ker je navdih kopija! In sam raje prvo “presodi” kaj pišeš! Če zmoreš seveda.

  8. Inkvizitor, 23.12. 2010, 16:17

    Kdo je tukaj (sploh še) odgovoren? To je poziv pristojnim Osebam da v luči zadnjih spoznanj ponovno preučijo svoje odločitve in se izkažejo vredni zaupani nalogi.

  9. Goran, 24.12. 2010, 01:33

    Ne razumem čemu vsa ta drama… Poziv komu? Pristojnim za kaj? Arhitekt je narisal bajto, ki je podobna neki drugi bajti. In v bistvu ni nič posebnega. So what?

  10. damjan, 25.12. 2010, 01:36

    OK zdaj pa za vse, ki NE RAZUMEJO ali NOČEJO RAZUMETI: Na nekem obskurnem tekmovanju kot je Evrovizija (obskurnem s strokovne plati seveda) zmaga skladba, ki je plagiat, zelo verjetno dokaj uspešne skladbe. Žirija tega ne ve. Najde se nekdo, ki žiriji sporoči, da je skladba plagiat, žirija izvajalca diskvalificira. Za vse, ki jim ta prispodoba ne zadostuje bo mogoče pomagala druga utemeljitev: Zmagovalni projekt predstavlja nelojalno konkurenco, ker “avtorji” na natečaju niso zmagali zaradi svojih sposobnosti, ampak z idejo nekoga drugega. Vprašanje pri vsem tem torej ni ali je plagiatorstvo dopustno, legitimno, normalno celo, NI! Vprašanje je, kaj bodo pristojni (žirija, zbornica, investitor) ukrenili? Toliko bolj sporno je to zato, ker gre za javni natečaj.

  11. Goran, 28.12. 2010, 01:11

    Odkar je LC rekel, da je hiša stroj, je primerjati sodobno arhitekturo in glasbo nevzdržno ali pa vsaj starokopitno… Arhitektura je preveč kompleksen proizvod, ki odgovarja na funkcionalna, programska, materialna in likovna vprašanja. Glasba je zgolj forma. Če je že potrebno vzporejati, potem je LC-jeva primerjava z industrijskim izdelkom kot je avto, precej primernejša. In kot vsi vemo, različni modeli danes vozijo celo na istih podvozjih, podobnosti in posnemanje potez na karoserijah pa je itak nekaj najbolj normalnega. Bitke z lojalno ali nelojalno konkurenco pa se bijejo drugje…

  12. Robert, 28.12. 2010, 09:12

    Če je LC nekoč v nekem določenem trenutku zgodovine, (ki je bil sebi povsem lasten) nekaj rekel, to ni nujno da naj bi to velalo kot pribito in nujna smernica vse prihodnosti. Resda, nemogoče se je vrniti v preteklost, poveličevati velike ume zgodovine do zveličavnosti, pa kaže predvsem na nerazumevanje taistih velikih umov. Danes je večini verjetno jasno, da je LC v arhitekturo prinesel marsikaj novega koristnega, ob tem, da se je mož tudi motil. Kdo bi, razen redki zaljubljenci v LC (a tudi zaljubljenost enkrat mine), danes želel živeti v arhitekturi kot stroju? Pa si res arhitekti in uporabniki želimo arhitekturo po vzorcu avtomobilske industrije? Če je odgovor pritrdilen, potem ni kaj. Ostaja pa vendarle vprašanje, ali ne postaja tudi ta svet vse bolj uniformiran? Stvari v njem vse bolj dirigirane, skoraj zapovedano, ideja vse manj svobodna, morda? Vse bolj modno, vse manj trajno? Je umetnost še sploh perennis, ali pa arhitektura ni več umetnost? Ali pa je vsa ta debata preveč patetična ter brezveze in je glavno da (z)lezemo s tokom?

  13. tadej, 13.01. 2011, 19:31

    tudi zadnja slika,ko je objekt postavljen v prostor, je čista manipulacija…!! na tej fotomontaži stoji objekt vsaj 500 m od lokacije…. očitno ne avtorji, ne žirija ni bila na ogledu terena.

  14. tadej, 13.01. 2011, 19:36

    pa naj še dodam, da je projekt popolna aroganca do lokacije, kjer stoji… in če so že dodali na montažo jugovca, bi si lahko vzeli v roke kako knjigo, da bi ga sploh dojeli oz. razumeli.

  15. tadej, 13.01. 2011, 19:48

    me pa tudi zanima, kako je možno postaviti 45 m objekt pod visoko napetostni daljnovod, pri katerem gredo žice cca 15-25 m nad tlemi…?

  16. kost, 26.02. 2011, 19:53

    Meni se zdi sporno, da nekdo pravi, da je avtor pa v resnici to ni. Čeprav je ideja, fasada in material enak pa vseeno ostaaj še cel kup stvari ki so drugačne. Sicer pa je kje kaj kar se ne nanaša že na nekaj obstoječega? Ne vem kakšni pogoji so sicer bili za natečaj, ampak men epovsem nič ne moti če se pri nas zgradi kakšna super stavba pa čeprav takšna že stoji recimo v franciji. Ka4r je dobro se mi ne zdi obvezno spremeniti na slabše. Se mi pa zdi da dominiranje in izstopanje v skoraj vseh merilih danem v okolju še ne pomeni zlivanja z okolico!!! Nevem kaj kej pravijo etnologi na to.

  17. v 3pm | P.I.T.A., 22.02. 2014, 19:08

    [...] misel je bil “izjemno” strokoven članek na Trajektu, kot replika na neumno forumsko prerekovanje treh bebcev glede plagiatorstva poslovne stavbe Eles. Ali je Trajekt res tako nizko padel, da morajo pisati [...]

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.