Urbact

Obvladovanje širjenja urbanih območij, sprostitev potenciala degradiranih območij in ustvarjanje konkurenčnega, privlačnega okolja, ugodnega za razvoj skupnosti, je skupni cilj Urbact projekta LUMASEC (Land Use Management for Sustainable Cities).

Preko izmenjave izkušenj in medsebojnega učenja je osem partnerjev (Baia Mare, Bristol, Bytom, Kavala, the Planning Agency of the Saint-Etienne region / Epures, CERTU, Univerza v Ljubljani in vodilni partner Karlsruhe Institute of Technology) razvilo boljše razumevanje praktičnih načinov za udejanjanje in upravljanje trajnostne rabe prostora. Rezultati so predstavljeni v sklepni knjižici  »Sustainable Land Use Management in Europe – Providing strategies and tools for decision-makers«.

Ključna vloga mest pri boju proti globalnemu segrevanju

Trajnostni razvoj se ne navezuje zgolj na rabo čiste ali zelene tehnologije. Mesta imajo velik vpliv na globalno segrevanje, upravljanje z naravnimi viri in porabo prostora. Večina evropskih mest se sooča s širjenjem mestnih območij in z ekonomskimi in tehničnimi težavami pri prenovi degradiranih območij. Iščejo alternativne rešitve za zmanjšanje odvisnosti od avtomobila in za enakopravne možnosti pri dostopu do cenovno ugodnih stanovanj, zaposlitvenih območij in prostočasnih aktivnosti za njihove prebivalce. Zato si morajo mesta sama zamisliti in udejanjiti nove aktivnosti in politike za razvoj trajnostne poselitve in trajnostnega načina življenja.

Trajnostni razvoj je povezan z uspešnim upravljanjem rabe prostora

Skladno z Leipziško listino oz. »Leipzig Charter on Sustainable European Cities«, ki so jo sprejeli evropski ministri za urbani razvoj maja 2007, naj bi novi pristopi prostorskega razvoja temeljili na prostorskih orodjih s poudarkom na izvajanju, kar bi prispevalo k močnejšemu sodelovanju in usklajevanju javnih (na različnih nivojih) in zasebnih akterjev, ki sodelujejo v razvoju mest. Planski dokumenti naj bi definirali razvojne cilje urbanega prostora in razvili vizijo mesta. Poleg tega naj bi usklajevali med različnimi območnimi, sektorskimi in tehničnimi plani ter politikami, med rabo javnih in zasebnih sredstev ter se izvajali na lokalni in regionalni ravni z vključevanjem vseh pomembnih deležnikov. Na to, kako se lahko vizija mesta udejanji, pa vpliva predvsem prostorska razporeditev dobro razporejenih in cenovno ugodnih zemljišč, zemljišč za javne površine, dobrin, infrastrukture, dejavnosti ali stavb, torej na upravljanju rabe prostora.

Da bi bilo trajnostno upravljanje rabe prostora uspešno, ga je potrebno razvijati na ravni metropolitanske regij

LUMASEC je kot mreža odločevalcev iz zasebnega in javnega sektorja razvil strategije za trajnostno upravljanje rabe prostora za evropska mesta, ki jih je predstavil v zaključnem delu projekta: v knjižici, ki nudi praktične informacije o različnih sistemih upravljanja rabe prostora v Evropi in seznanja z orodji za trajnostno upravljanje rabe prostora.

Omenjena knjižica govori o elementih za boljšo analizo lokalnih razmer in razvoj različnih predlogov za izdelavo in izvajanje politike namenske rabe prostora s strani mest. Opisuje trende upravljanja rabe prostora v Evropi, čemur sledi pregled po posameznih temah: potreba po celostnih ukrepih, prostorski vzorci, vladovanje (angl. »governance«) in vprašanje velikosti. Predstavlja izzive celostnega pristopa k upravljanja rabe prostora in lokalnih akcijskih načrtov, razvitih v petih sodelujočih mestih.

Izkušnje mest, vključenih v projekt, so pokazale, da mora trajnostno upravljanje rabe prostora obravnavati metropolitansko regijo kot celoto, da se izogne razkoraku med središčnim mestom in okoliškimi občinami ter izgubi konkurenčnosti območja metropolitanske regije. Za presego različnih pristopov vladovanja je ključno tako sodelovanje javne uprave različnih občin kot zasebnega sektorja, kar je pomemben element ukrepov trajnostnega upravljanja rabe prostora.