Novice

Prihodnost Tobačne Ljubljana

Slovenija bi potrebovala kreativne prostore

Maša Ogrin

07.02.2011

V preteklih tednih so začeli z rušitvijo Tobačne tovarne v Ljubljani. Natečaj razpisan ob koncu leta 2006 v obdobju gospodarskega razcveta se je začel uresničevati v popolnoma novi družbeni situaciji, ko so se pogoji gospodarskega blagostanja povsem spremenili.

Naše oblasti še niso doumele termina Akcijski urbanizem (»Action urbanism« op.p.), ki pomeni, da se odzovemo na družbeno in gospodarsko stanje v državi in se morda odpovemo novim investicijam in rušitvam objektov, kadar bi se bilo smiselno odločiti za ponovno uporabo »Re-use«. O tem vedno več slišimo tudi iz različnih svetovnih virov, ki se ukvarjajo s prostorsko problematiko v post-industrijski dobi visokega potrošništva. Včasih je smotrnejše preurediti in ponovno uporabiti stavbe, ki so že prenesle tok časa in v sebi nosijo zapis prostorske zgodovine, ter so popolnoma prostorsko ustrezne, kot pa da se gradnje zaradi dobičkonosnosti poslov lotimo ponovno.

Nagrajeni elaborat, izbran na natečaju, bi z nekaj popravki povsem spoštljivo posegal v območje slovenske dediščine 19. stoletja, saj ohranja tipologijo ureditve industrijskega parka in dodaja poslovno-stanovanjski program. Z nekaj izboljšavami, bi lahko pomenil popolnoma nov zagon na območju nekdanje tobačne tovarne. Vendar je v času gospodarske krize investicija v projekt novogradnje, kjer že imamo uporabno vrednost vprašljiva.

Na območju tobačne tovarne že danes delujejo različna sodobna podjetja, arhitekturni biroji in uspešne kreativne skupine. Velike, odprte in svetle površine ponujajo idealne pogoje za razvoj interdisciplinarnih, sodobnih kreativnih podjetij. Prostor bi lahko namenili mladim svobodnim samoiniciativnim skupinam, kar ne pomeni, da bi območja zasedli skvoti, kakršnega predstavljata Metelkova in Rog, temveč resna podjetja, s katerimi bi družba pridobila nov zagon in novo moč, ter krepila občutek pripadnosti. Namesto podpiranja novih idej, še vedno raje sledimo starim vzorcem.

Nove oblike poslovanja, zahtevajo drugačno organiziranost dela in prav tako delovnih prostorov. Takšne prostore sicer lahko zagotovi novogradnja, a vendar, stari prostori, hkrati tudi nosilci identitete, morda še niso odslužili. Poleg tega so na novo determinirani prostori vse prevečkrat neprijazni eksperimentom in zmanjšujejo kreativno moč, saj je njihova uporaba skoraj vedno povezana z investicijskim kapitalom družbe.  Za uspešno družbeno prenovo potrebujemo kreativna podjetja in prostore, ki z ustvarjanjem pozitivnega delovnega vzdušja, krepijo delovno vnemo in proizvajajo dodano vrednost.

Primer podobno razvitega kreativnega delovnega okolja so vidni povsod po svetu in imajo za seboj dolgo zgodovino uspešnega delovanja, razne predelave industrijskih območij izven mestnih središč in ustvarjanje tematskih parkov – Duisburg Nord, Zollverein, Südgelände v Belinu, stalnica pa so tudi različne vsebinske prenove odsluženih industrijskih obratov v mestih. Eden od bolj uspešnih primerov je galerija in muzej PS1, Mome, ki je pomenila alternativo raztavljanja sodobne umetnosti v sedemdesetih.

Najdemo tudi uspešno prenovljene industrijske četrti, ki so skozi preobrazbo ohranile svojo zgodovinsko identiteto in jih je nov program le osvežil, primer je ulica Brick Lane v Londonu, staro industrijsko območje, v katerega so se v preteklosti naseljevali pretežno tuji priseljenci, danes pa slovi po svoji prepoznavnosti in je kraj identifikacije novodobnih mladih ustvarjalcev in podjetnikov. Živeti v tem delu Londona je neke vrste »statusni-simbol«. Umetniki in kreativci niso le paraziti družbe, temveč jo soustvarjajo. Na območju je polno domačih trgovin s kvalitetno predelanimi recikliranimi oblačili, oblikovalskih studiev, kafičev, ki delujejo kot dnevne sobe, v katerih mladi ne posedajo, temveč se v njih aktivno udejstvujejo.

Umetniki in kreativci soustvarjajo družbeno realnost. Nekaj podobnega se je spontano začelo zraščati z zgodbo Tobačne v Ljubljani, toda niti politika niti stroka potenciala nista prepoznali in ga tudi nista finančno podprli, kot bi bilo potrebno za zagon takšnega inkubatorja idej.

Lepo bi bilo živeti v družbi, ki bi prepoznavala vitalne vzgibe mesta in na njih prilagajala zakonodajo, saj so take zgodbe lahko veliko bolj uspešne, kot gradnja novih lupin. Vsebina je namreč tista, ki ustvarja in definira prostor okoli sebe, obratna pot pa je lahko veliko bolj tvegana.

komentarji (5)

  1. JD, 22.04. 2011, 22:12

    Res bi bilo marsikaj lepo, ampak enkrat je treba tudi odrasti in se sprijazniti z dimenzijami resničnosti.Ker se da šele potem resnično kaj spremeniti. Meni to, ko nekdo nekaj začne delati, potem se pa javi deset pametnih in začne pametovati, kaj boljšega bi se dalo tam narediti, meni taki slovenceljski manevri nikoli niso bili blizu. Zlasti pa ni posebej produktivno nek projekt (karkšenkoli že je, ampak ob njegovem sprejetju je bil kar lepo sprejet, ni bilo tako kot kak NUK 2) zamenjevati z neko utopijo, v kateri bi mladi sedeli v kreativnem kafiču. C’mon, življenje je pa vseeno nekaj več kot “kreativno ždenje” na nekem oblaku od koder se lahko razmišlja o idealnih rešitvah in zraven smrka, ker se to nikoli ne bo zgodilo. In kako je profit grda stvar. In kako je treba denar dati za nekaj drugega….Ja fino, samo potem pa povejte, od kje bo tisti denar za nekaj drugega? Ta vreča ima omejitve. In last but not least: je bilo že nekaj manevrov za kreativne prostore (zadnji je bil tehnološki park v lj), kjer se je po tem, ko so bili zgrajeni, ugotovilo, da jih je težko zapolniti s kreativnimi dejavnostmi. In to je težava v tej družbi – ne to, da ni prostorov. To da i zadosti kreativnosti. Kreativnost je v glavi ali je pa ni.

  2. Maša Ogrin, 25.04. 2011, 19:49

    O saj omenjene referenčne soseske ustvarjajo profit, s prodajo svojih proizvodov in spodbujajo naseljevanje, zaradi svoje programske pestrosti. Problem ogromno novih neprodanih poslovnih prostorov je prav v njihovi programski nedorečenosti in zamenljivosti. Navadna »poslovka« je passé, dolgočasna, tržno nezanimiva in ne ustvarja dodane vrednosti okolju v katerega je umeščena. Poizkus tehnološkega parka pa je poizkus programsko osmišljene celote, žal ne vem, zakaj se ni prijel. Tobačna pa je že (bila) tam in bi se lahko že danes uporabljala. Kreativnosti je v naši družbi veliko. Na žalost se termin zlorablja ob vseh mogočih priložnostih. Zaslužkarstvo pač ni kreativnost. Spodbujanje in razvijanje okolja pomeni razvijanje odnosa do preteklosti z idejami prihodnosti, v končnem tudi izražanje in spodbujanje specifičnega, ki ima edino lahko konkurenčno prednost.

  3. JD, 26.04. 2011, 14:09

    Spoštovana Maša. Osnovni namen moje reakcije je bil v tem: ko stvari pridejo do točke, ko so na lokaciji gradbeni stroji (in na Tobačni so), je treba preprosto pospraviti peresa in kompjutorje….in si zabičati, da je treba biti o zadevi preprosto tiho. Ker kritiko usmeriti na nekaj, kar se izvaja, to je tako etično, kot je etično postavljati palico med kolesa. V Ljubljani je vrsta amorfnih in drugače neizdelanih področij, na katerih se malo do nič ne dogaja niti v pisarnah in glavah in ki jih velja premisliti v mnogih pomenih besedeh, dajmo no tole Tobačno pustiti pri miru.

  4. Matevž Čelik, 11.01. 2015, 17:33

    Tobačna je še vedno priložnost. Vendar prav obratno, draga Jasmin. Najbolj neetično je biti tiho in opazovati naložbe, ki so več kot očitno zablodele. Dolžnost je v vsakem trenutku dvigniti glas in postaviti vprašanje, opozoriti na napake, predlagati boljše rešitve… Če bi bili vrli investitorji dovzetnejši in bolj kritični do samih sebe (tudi takrat, ko so stroji že na gradbišču), bi jih bilo morda danes manj pod vodo, z več let odprtimi jamami in praznimi lupinami…

  5. niko, 26.01. 2015, 16:53

    Dragi Matevž & Co.; najbolj neetično je selektivno povzdigovanje glasu, opozarjanje na napake itd. Če bi bili vrli arhitekti dovzetnejši in bolj kritični do samih sebe in nekaterih kolegov do katerih gojijo strahospoštoanje ali zgolj golo kolegialnost, bi imeli v sloveniji kak spomenik manj in kako bolj kvalitetno arhitekturo več.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.