Natečaji

Stanovanjsko območje Rujevica na Reki

Slovensko-hrvaška naveza zmagala na Reki

14.02.2011

Društvo arhitektov Istre je objavilo zaključno poročilo komisije o natečaju za izdelavo idejno urbanistično-arhitekturne zasnove stanovanjskega območja Rujevica na Reki (Hrvaška). Med štiriindvajsetimi obravnavanimi predlogi prva nagrada je pripadla ljubljansko-istrski avtorski skupini, ki jo sestavljajo Vesna Draksler, Anna Kravcova, Andreja Crnčić in Vesna Gojak ter sodelavci Aleksandar Bulatović, Saša Jovanović, Tina Mikulič in Žiga Zupančič.

Razstavo nagrajenih del bodo odprli 16. februarja 2011 ob 12.00 na Reki v galeriji Kortil, okrogla miza pa bo potekala od 13.30 dalje. Sedemčlanska strokovna komisija je v poročilu zapisala:

Izhodišče avtoric je ideja sodobnega vrtnega mesta, ki predpostavlja popolno integracijo krajine, arhitekture in prometa. Da bi novo naselje pridobilo poseben značaj odprte umetne narave in edinstveno obliko v sliki mesta, so v predloženi rešitvi z uporabo načel in metode krajinskega urbanizma na topografiji teras spojile dispozicijo stavb, javnih prostorov in zelenja. Takšno odločitev utemeljujejo z izčrpnimi analizami lokalnega konteksta, kateremu je prilagojena organska geometrija organizacije prostora.

Urbanistični koncept je sestavljen iz trikrake zelene transverzale, ki poteka po sredini naselja in sočasno povezuje vse programske centre, vozlišča odprtih površin za šport in rekreacijo ter tri stanovanjske cone, ki se razlikujejo glede na intenzivnost urbanosti. Vsaka od teh con ima glede na svojo umeščenost, gravitacijo programov in karakter ambienta drugačno kombinacijo stanovanjske tipologije ter centralnih vsebin; aglomeracija stolpnic ob trgovskem centru, lomljeni bloki ob kulturnem centru ter četrt urbanih vil ob socialnem centru.

Predložene so tri tipologije zgradb: konveksno lomljeni bloki etažnosti P+4-8, stolpnice P+8-16 ter urbane vile P+4+M. Stanovanjske stavbe posameznih sosesk so na terasah z vrtovi grupirane v različnih smereh, prilagajajo se konfiguraciji terena in vizuram, odpirajo potovanju sonca ter zapirajo pred udari burje. Medtem ko so ob zahodnem robu naselja grupirani objekti z lokalno ekstenzijo do višine P+8, so ob zeleni transverzali proti notranjosti naselja nižje zgradbe do višine P+4. Javne stavbe, delno vkopane v teren, so postavljene po obodu odprtih teras s trgi z različno programsko vsebino: trgovski, glavni, šolski, verski trg,…. S takšno kombinacijo stanovanjskih in javnih vsebin so izenačene pravice stanovalcev do pogledov ter dostopov do zelenih površin in programov centralnih dejavnosti.

Rešitev prometa sledi načelom trajnostne mobilnosti v sodobnih stanovanjskih naseljih, kjer se motorni promet dosledno zaustavlja na robu naselja, notranjost naselja pa se nameni pretočni mreži gibanja peščev in kolesarjev, katera se povezuje s postajališči javnega prometa ob obodnih cestah. Gornja prečna cesta povezuje občinsko z vzhodno obodno cesto, spodnja cesta (ki reinterpretira ulico Plase) poteka preko spodnjega dela naselja v tunelu. Peš poti in kolesarske steze z nadvozi nad zgornjo in spodnjo povezovalno cesto v tunelu omogočajo svobodno pretočnost gibanja v naselju. Vsi dostopi do klančin podzemnih garaž pod stavbami ter parkirišča za obiskovalce na terenu so razmeščeni ob obodne ceste. Poti za dostop intervencijskih ter komunalnih vozil so predvideni na tlakovanih površinah med in okoli zgradb.

Avtorice so predlagale sodobno rešitev naselja, ki v prostorskem, funkcionalnem, prometnem in socialnem smislu odgovarja predpostavkam o trajnostnem razvoju mesta. Z inovativno urbanistično zasnovo so uspele združiti različne funkcije grajene in prometne strukture s krajinsko v neločljivo celoto vrtnega mesta,  z namenom doseganja čim večjega deleža zelenih površin, ki so neposredno dostopne iz vseh stavb v naselju. S tem postane osrednji prostor povezovanja in socializacije vseh stanovalcev bodočega naselja zelena transverzala z različnimi krajinskimi ureditvami, poudarki in javnimi vsebinami.  Z urbanistično rešitvijo, ki se skuša čimbolj prilagajati topografiji področja, so oblikovale mozaik analognih prostorov arhitekture v krajini, ne ponavljajoč obstoječe tipologije reških nebotičnikov in blokov. Razdelitev naselja v posamezne cone različnih tipologij omogoča izgradnjo in urejanje naselja v zaokroženih fazah, z začetkom od spodaj navzgor. Prostor je z raznolikostjo predloženih tipologij, prostorskih meril in značajev skladen s socialno raznolikostjo bodočih stanovalcev, ter istočasno odgovarja načrtovanju glede na potrebe in povpraševanje po socialnih oziroma komercialnih stanovanjih na najlepših lokacijah v naselju. S takšno rešitvijo so zagotovljeni kakovostni pogoji bivanja, z diferenciacijo tipologij pa je omogočen izbor primernega stanovanja oziroma stanovanjskega območja.

Avtorice so spoštovale zahtevo po socialni trajnosti ter pestrosti naselja, kar se manifestira v konceptu, ki podpira razvoj različnih življenjskih stilov. Številni javni prostori doprinesejo in spodbujajo k socialni integraciji, kar se še posebej odraža pri reševanju problemov ilegalnega naselja v tem prostoru, ki ga koristijo Romi ter drugi predstavniki različnih narodnosti. Nova lokacija, namenjena tej skupini prebivalcev, je umeščena v samo središče družabnega življenja naselja, vendar omogoča ohranjanje pravic izražanja posebnosti kulturne in socialne identitete. Realizacija načina življenja, značilnega za romsko populacijo in njihovo specifično kulturno identiteto, je omogočena v dveh stanovanjskih lamelah, organiziranih tako, da upoštevata običaje, navade ter potrebe romske skupnosti. Tipologija gradnje, ki se sicer ne razlikuje od ostalih stavbnih struktur, pripomore k njihovi integraciji, medtem ko notranje skupno dvorišče omogoča negovanje tradicionalnih oblik družabnosti. Odprtost dvorišča in povezava z okoliški zelenimi površinami ter vsebinami narekuje odprtost skupnosti proti ostalim stanovalcem naselja ter obojestransko integracijo.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.