Novice

Trajnostna osvetlitev v javnih in poslovnih zgradbah

Nova orodja za evalvacijo trajnosti razsvetljave zgradb

Mitja Prelovšek

17.02.2011

Načrtovalci v gradbeništvu ustvarjamo rešitve za potrebe naših naročnikov. Namenoma sem uporabil to zelo splošno trditev, ki pa je za zaposlene v privatnem sektorju gospodarstva verjetno najpomembnejša. Ena od teh potreb ali želja naročnika je imeti vpogled v stroške obratovanja zgradbe že v fazi projektiranja, s čimer lažje oblikuje svoje stališče do posameznih različic projekta. Glede na to, da je razsvetljava v večini javnih in poslovnih zgradb drugi največji porabnik energije takoj za ogrevanjem, se ta članek posveča orodjem in načinom za vrednotenje in zmanjšanje njene porabe.

Projektiranje trajnostne razsvetljave se v Sloveniji osredotoča predvsem na uporabo t.i. ‘varčnih svetlobnih virov’, tudi če so ti viri uporabljeni na povsem nevarčen način. V najboljšem primeru se v fazi projektiranja, kot kazatelj trajnosti razsvetljave, oceni instalirano električno moč na kvadratni meter. Ta ocena pa ima seveda zelo omejeno vrednost za naročnika, saj ne pove veliko o količini porabljene energije na leto – torej kolikšen bo letni strošek za elektriko, ki jo porabi razsvetljava. Da bi to informacijo pridobili je potrebno namreč upoštevati tudi koliko časa v letu bo posamezno svetilo v povprečju prižgano. Pri tem se lahko uporabi orodje LENI (Lighting Energy Numeric Indicator), ki temelji na standardu EN15193 in ki naročniku pove koliko električne moči na kvadratni meter bo razsvetljava porabila v enem letu(kWh/m2/leto). Pristop, ki ga LENI nagrajuje, je uporaba varčnih svetil (ne samo varčnih svetlobnih virov), predvsem pa premišljena uporaba inteligentne regulacije razsvetljave, ki lahko predstavlja ogromen prihranek pri porabi energije za razsvetljavo.

Razsvetljava v poslovnih in javnih zgradbah namreč predstavlja od 16% do 30% celotne energije potrebne za obratovanje zgradbe, ali od 26% do 45% celotne električne energije. Delež je seveda odvisen od tipa zgradbe, razmerja med višino stropov in velikostjo etažnih površin, členjenosti fasade, orientacije ter velikosti okenskih odprtin, tipa senčil, ter seveda tipa razsvetljave.

Pri projektiranju je zato potrebno upoštevati tri načela:
1. Maksimizacija penetracije dnevne svetlobe v notranjost ob omejitvi bleščanja
2. Uporaba varčnih svetil na trajnosten način. Pri tem se pogosto izkaže, da je oblikovno premišljena in za arhitekturo občutljiva zasnova osvetlitve pogosto tudi najbolj trajnosten način osvetljevanja.
3. Povezava svetil v avtomatski sistem reguliranja razsvetljave, ki zagotovi, da so svetila prižgana samo, ko je potrebno.

Tak integriran pristop pa zahteva, da projektant razsvetljave združuje tehnična znanja o izračunih porabe energije, regulacijskih sistemih razsvetljave in navezavi na elektroinstalacije, s poznavanjem vpliva svetlobe na ljudi ter občutljivostjo za arhitekturo, ki jo osvetljuje.

V recesiji imamo priložnost (in čas) za inovacije in napredek. Ustvarjanje integriranih projektnih timov, ki naročniku ponudijo več je vsekakor eden od korakov v to smer.

_______________________________________________________

Viri podatkov porabe energije za razsvetljavo.:
1. 2003. Commercial Buildings Energy Consumption Survey. U.S. Energy Information Administration
2. BERTOLDI, P., ATANASIU, B., 2009. Electricity consumption and efficiency trends in European Union. Joint Research Centre, Evropska komisija

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.