Urbact

Od leta 2005 Mulhouse (Francija) prednjači pri uvajanju soodgovornosti. Občina kot vodilni partner v Urbactovem projektu TOGETHER poskuša razviti tovrstno prakso na področju socialne vključenosti.

Osnovni okvir projekta TOGETHER in pobud za soodgovornost, ki jih izvaja Mulhouse, je nova strategija družbene povezanosti (angl. »social cohesion strategy«), ki jo je podprl Svet Evrope v letu 2005. Z njo je prišla nova vizija socialne vključenosti, definirana kot sposobnost družbe, da zagotovi dobrobit vseh, vključno s prihodnjimi generacijami, preko soodgovornosti.

Ko je istega leta Svet Evrope predstavil svoj »Metodološki vodič za usklajen razvoj kazalcev družbene povezanosti«, se je mesto Mulhouse ponudilo za preizkus uporabe pristopa soodgovornosti.

»Ideja, da naj dobrobit vseh postane prostorski cilj, je bila popolnoma v skladu s potjo socialne inovacije, ki jo je izbralo mesto, posebno preko kooperativnih združenj, ki so jih ustanovili prebivalci že v letu 1990« razlaga Sebastien Houssin, vodja projekta »Mulhouse, mesto soodgovornosti«, skupaj z oddelkom za prostorske dejavnosti.

Mulhouse, preizkušanje soodgovornosti za izboljšanje blaginje

Od leta 2008 se je mesto Mulhouse lotilo desetih pilotnih pobud soodgovornosti z zelo konkretnim ciljem: s skupnim delovanjem povečati blaginjo in izboljšati kazalce blaginje.

Pilotne pobude, prvotno osredotočene na temo socialne vključenosti, so se kasneje odprle drugim področjem uporabe (zdravje, izobrazba, potrošnja) in posebnim okoljem (poslovnim, javne institucije). Z napredovanjem se je širilo tudi območje delovanja in večalo število deležnikov (javna institucije in njihovi predstavniki, podjetja, združenja, prebivalci, itd)

»Ena prvih lekcij, ki smo je bili deležni iz naših pobud za soodgovornost,« razlaga Sebastien Houssin, »je, da je dimenzij, ki jih je potrebno upoštevati pri izboljševanju dobrobiti, ogromno. Tudi na ravni omejenega prostora, kot je na primer šola, gredo zadeve daleč preko odnosov med učenci in učitelji. Dotikajo se tudi skupnega življenja, odnosov s starši, kvalitete infrastrukture, ritma učenja, itd.«

»En izmed predpogojev za resničen občutek soodgovornosti je, da mora biti meščan sposoben prevzeti aktivno vlogo, kar narekuje, da tudi institucije spremenijo svoje poglede,« poudarja Stéphanie Ducreaux, ki je odgovorna za komunikacijski del projekta TOGETHER.

Kazalci blaginje kot osnova za akcijski načrt

Metodologija osmih korakov, ki jo predlaga Svet Evrope, je bila uporabljena in prilagojena vsaki izmed pilotnih pobud: zbiranje kriterijev blaginje, povzetki, določanje kazalcev, meritve itd. Eden izmed ciljev Urbactovega projekta je njihova izboljšava.

»Izkušnja Braine l’Allueda in mest v regiji Wallonia, ki se je odločila za izbirne kazalce,  nam je med drugim omogočila izboljšati oblikovanje naših vprašalnikov,« razlaga Sebastien Houssin.

Inovativni značaj soodgovornosti postavlja pod vprašaj tudi obstoječ sistem vladovanja (angl. »governance«) v evropskih državah. Stéphanie Ducreux pravi, da je »združevanje igralcev iz javne sfere in civilne družbe za eno mizo in z enako stopnjo odgovornosti ne gre skupaj z demokratičnim sistemom vodenja, kot ga poznamo danes.«

Skupna odgovornost na ravni mesta

Cilj pristopa mesta Mulhouse je v končni fazi sposobnost, osnovana na pilotnih projektih v  osmih partnerskih mestih, za uporabo soodgovornosti na ravni mesta.

Mulhouse bi z zagnanim delovanjem župana Jeana Rottnerja rad prenesel pristop soodgovornosti na določena področja javnega delovanja.  Na področju socialne vključenosti je eden izmed takih pilotni projekt »Mnogo-partitna družbena pogodba«, ki ga vodi mestni oddelek za družbene dejavnosti, ki bi lahko bil institucionaliziran, da bi opazoval prejemnike socialne pomoči.  »Ko se je prvotni pilotni projekt pred dvema letoma obnesel, smo obnovili tovrstno delovanje letos. Če bodo rezultati ponovno prepričljivi, bi lahko razširili pristop soodgovornosti, da bi pokril več prejemnikov pomoči.«

Po mnenju Sébastien Houssina je TOGETHER pomembni socialni projekt, katerega rezultati bodo prenešeni v evropsko javno politiko.  »S prostorskega vidika nas je presenetila sposobnost meščanov za izražanje jasne vizije blaginje znotraj nekega območja. Definicije blaginje, ki jo gradimo na lokalnem nivoju, bodo omogočile razvoj bolj splošnih, univerzalnih vizij na evropskem nivoju.«

Do konca 2012 bodo srečanja TOGETHER organizirana v vsakem od mreže osmih mest. To bo priložnost za vsakega partnerja za ogled primerov soodgovornosti v Evropi ter za razgovor o napredovanju akcijskih planov, ki se trenutno izvajajo na lokalni ravni.

Soodgovornost v praksi: akcija pilotne iniciative višje gimnazije Alberta Schweitzerja v Mulhousu

Višja gimnazija Albert Schweitzer se je soočala s problemom slabega slovesa, znotraj in izven šole, zato se je v letu 2008 odločila preizkusiti pristop soodgovornosti. Po preizkusni fazi med marcem in majem 2008 je soodgovornost postala pomemben del pristopa šole od septembra 2008 naprej. Danes združuje1000 študentov, 150 učiteljev in 50 članov tehničnega osebja. Poglejte si projektni video.