Praksa

Raziskovanje potencialov Sredozemlja – Mittelmeerland

Mednarodna arhitekturna delavnica

Maša Ogrin

14.03.2011

V sklopu projekta Mittelmeerland se je odvila prva od šestih delavnic na temo razvoja širše obale Sredozemlja, od Dubrovnika, Tangerja, Tripolija, Istanbula, Aleksandrije in vse do Haife.

Mesta sredozemske obale povezujejo številne skupne značilnosti, ne glede na nacionalne meje. Na podlagi zgodovine, geografije in klimatskih razmer mediteranske regije bi lahko govorili o sredozemski geografski celoti, ki pa je bila v zadnjem stoletju zaradi političnih, religioznih in drugih vzrokov, razdeljena. Celostno obravnavanje območja bi odprlo možnosti za oblikovanje bolj enotnih smernic razvoja mediteranskih regij. V bližnji prihodnosti jim namreč zaradi  porasta globalne trgovine, obremenjenosti pristanišč in turistične zanimivosti pretijo infrastrukturne razširitve, ki bi utegnile škoditi biološki raznovrstnosti Sredozemlja.

Desetdnevna delavnica v organizaciji londonske AA – Architectural Association School of Architecture je potekala v začetku februarja v Dubrovniku. Petindvajset študentov iz sedmih različnih evropskih držav je pod mentorstvom Medine Altiok, Krunoslava Ivanišina ter z asistenco študentov zagrebške Fakultete za arhitekturo, obravnavalo obalo in zaledni celinski del območja Dubrovniško-neretvanske županije, natančneje pet karakterističnih lokacij na 113km obale ter značilne konflikte med naravno krajino, industrijo in turizmom. V prvem delu delavnice je šlo za analizo stanja in vrednotenje obstoječih dejavnosti, razčlembo zazidalne tipologije na posameznih območjih ter predstavitev bistvenih problemov, ki pestijo posamezne lokacije na t.i. narativnih kartah.

Dubrovnik, nekoč utrjeno srednjeveško in danes središče županije, je pristaniško in predvsem turistično mesto, ki se sooča s povsem drugačno problematiko kot območje izliva reke Neretve, kjer je bogat naravni habitat omejen s pristaniščem Ploče. To manjše industrijsko mesto je zaradi pristanišča, ki preskrbuje zaledje, najhitreje razvijajoče se mesto v tem okolju, hkrati pa Bosni in Herzegovini omogoča edinstveni dostop do Jadranskega morja.

Razvoj pristanišča, ki je načrtovan v prihodnjih letih, bo ogrozil območje naravnega habitata izliva reke Neretve, agrikulturnega območja z velikimi nasadi mandarin, potencialnim izvoznim blagom. Hitro razvijajočemu se mestu Ploče zaradi hribovitega ozadja primanjkuje prostora za širitev stanovanjskih in rekreacijskih območij ter javnega prostora. Mesto nima ustrezne urbane infrastrukture in deluje kot industrijska cona, v kateri živijo pristaniški delavci. Obenem se v neposredni bližini razteza naravno okolje delte Neretve, ki bi z nekaj posegi lahko zagotovilo mnoge rekreacijske možnosti in ustreznejše bivalne površine. V delti je sicer vrsta neprimernih zazidav, ki so sprva služile kot kolibe ob obdelovani zemlji, danes pa v njih ljudje tudi bivajo. V zaledju delte bi lahko zagotavljali ustreznejše bivalne razmere za zaposlene v okolici.

Mediteranske otoke, v tem primeru Mljet, poleg zapuščanja mladega domačega prebivalstva, ogroža predvsem nenadzorovani vdor tujega kapitala v naravno in tudi pravno nezaščiteno okolje. Slaba tretjina otoka je zaščitena kot nacionalni park, medtem ko so na jugu načrtovani hotelski kompleksi, ki bodo ogrozili naravni habitat otoka ter njegove vodne favne in flore. Predlog delavnice je bil, da bi celoten otok postal posebne vrste Naravni park, v katerem bi spodbujali sodelovanje med gostujočimi biologi, raziskovalci, agrikulturnimi delavci in lokalnim prebivalstvom. Na ta način bi spodbudili alternativne načine razmišljanja o prostoru kot neomejenem viru naravnih dobrin. Namesto enostransko usmerjenega turizma bi omogočili izmenjavo znanj in veščin ter tako pripomogli k lokalni samozavesti. Obenem bi omogočili boljše povezovanje otoka z razvitejšim celinskim svetom.

Celino zaznamujejo prenapolnjena turistična mesta kot je Dubrovnik ali pa opuščena manjša zgodovinsko zanimiva mesteca, kot npr. Ston. Vzpostavitev novih turističnih poti bi lahko razbremenilo prva in druga vključila v sklop ogledov. Na ta način bi premagovali nasprotja med preobremenjenostjo enih in izključenostjo drugih predelov.

Študenti in strokovnjaki z različnih področij arhitekture, urbanizma in upravljanja z vodami so na delavnici skupaj izoblikovali vizijo razvoja obale od Dubrovnika do Ploč, ki bo v prihodnosti lahko služila kot vir informacij in predlogov načrtovalcem prostora.

Sredozemsko območje držav v procesu tranzicije je še posebej ranljivo zaradi vdora tujega kapitala, ki z gradnjo industrijsko-trgovskih infrastruktur in turističnih kompleksov izrazito enosmerno sledi svojim ciljem in izkorišča danosti lokalnega okolja brez povratne odgovornosti.  V kolikor državne prostorske politike nimajo pripravljenih ustreznih smernic in alternativnih rešitev, se tovrstne gradnje hitro širijo po celotnem Mediteranu in povzročajo nepopravljivo škodo lokalnim okoljem.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.