Urbact

Alba Iulia, partner v Urbactovem projektu Nodus, ki se je zaključil prejšnjo pomlad, je urbano območje v središču Romunije s 100 000 prebivalci. Da bi zajezilo naraščajočo negotovost prebivalcev se je mesto odločilo, da bo v eni izmed svojih sosesk izvedlo pilotni projekt urbane prenove. Začelo je z izvedbo podrobne sociološke in statistične študije, ki so ji sledile pobude, oblikovane skupaj s prebivalci.  Nicolaie Moldovan, občinski projektni vodja v Albi Iuliii, poudarja inovativno izkušnjo in lokalne vplive projekta Nodus v državi, kjer je urbana prenova še vedno novost.

Kot pove Moldovan, je ena glavnih težav v Alba Iulii prostorska segregacija. Kot tudi v drugih romunskih mestih je urbani razvoj v obdobju po 1990 dajal prednost suburbanim območjem, kar je vodilo v dva ekstrema – razvoj bogatih stanovanjskih območij na eni strani in območij z zelo negotovimi življenjskimi pogoji na drugi strani. Mestu je manjkal osnovni pogoj za iskanje rešitev iz poti posameznih sosesk v revščino: zanesljivi in ciljno usmerjeni podatki o kritičnih soseskah.

V okviru Urbactovega projekta Nodus, ki se je osredotočil na regionalni prostorski razvoj, se je Alba Iulia prednostno odločila rešiti ta problem. Za pilotni projekt je bilo izbrano eno od degrediranih urbanih območij v severnem delu mesta. Zaznamujejo ga veliki, pogosto nenaseljeni objekti, zgrajene v komunističnem obdobju. Med temi stavbami so prebivalci zgradili nelegalne objekte, kot so garaže ipd.

Lokalni akcijski načrt v okviru projekta Nodus se je osredotočil na eno stavbo, G2, z vzdevkom Golob. Stavba je sestavljena iz 105 enosobnih, 11.5 m2 velikih stanovanj, v katerih živi romska skupnost z velikim številom otrok, ki živijo v hudi revščini. Stanovanjski pogoji so povezani z brezposelnostjo, pomanjkanjem varnosti delovnih mest, izjemnimi dolgovi in asocialnim ter nasilnim obnašanjem. Izvedena je bila sociološka študija s strani mešane skupine strokovnakov urbane sociologije Life Quality Research Institute (Bucharest Romanian Academy) in profesionalnih statistikov, ki so delovali skupaj pri zbiranju konkretnih kazalcev in identifikaciji problemov skupnosti.

Izvirnost tega projekta je bila vključitev ciljnih skupin. Izveden je bil s stanovalci, ne za njih. Urbactova lokalna podporna skupina je povezala izvoljene lokalne politike, vključno z županom, skupino osmih G2 prostovoljcev, združenje lastnikov bližnje soseske, lokalno policijo, predstavnike šol, ki jih obiskujejo otroci iz G2, specializiran izobraževalni center, lokalno električno družbo ENEL, neodvisne sociologe in prostovoljce Unicefa.

Realni rezultati

V fazi po študiji, ki je omogočila identificirati ključne vzroke nezadovoljstva –neurejenost,  grobost določenih posameznikov itd. – so bila skupna pravila določena kolektivno. Cilj je bil spodbujanje jasnih, umirjenih razmerij z uporabo spobud in kazni. Morda skozi projekt niso razrešili vseh problemov, vendar pa so imeli pozitiven vpliv, omogočili pa so na primer rešitev težav, povezanih z elektriko, razporedom čiščenja javnih površin, začetkom obnovitvenih del, razjasnitvijo pravne situacije določenih stanovalcev in začetom otroških aktivnosti.

Kot pravi Moldovan je na ta način »sociološki pregled omogočil zelo konkretne projekte, ki so sami začetek novih projektov.« Eden izmed njih je Foundation Soros Romania, katerega namen je spodbujati socialno integracijo ranljivih otrok z nagrajevanjem pozitivnega obnašanja. Cilj je tudi spodbujanje neformalnega izobraževanja in podpora rekreacijskim in kulturnim aktivnostim otrok.

Nicolae Moldovan meni, da je sodelovanje Albe Iulie v Urbactovem projektu zelo pozitivno. Seveda so koristni že pogovori z velikimi mesti kot so Barcelona ali Amsterdam, ki so na področju urbane prenove precej bolj napredni. Predvsem pa je bilo dobrodošlo uvajanje konkretnih koristi na terenu. S tem je omogočeno tudi razširjanje »metode Alba Iulia« naprej po Romuniji.