Urbact

SUITE, NeT-TOPIC in FIN-URB-ACT sestavljajo prvo skupino dvajsetih Urbactovih projektov, katere dejavnosti se zaključujejo do meseca julija. Ti projekti imajo svoje zaključne konference v marcu. Njihovi vodilni strokovnjaki nam še pred objavo zaključnih poročil tu ponujajo kratek vpogled v svoje glavne zaključke, do katerih so prišli z izkušnjami partnerskih mest.

Zagotavljanje primernih, trajnostnih stanovanj za vse: SUITE

Glavni izziv, s katerimi se danes soočajo mesta, je ustvariti sklad stanovanj, prilagojenih potrebam prebivalcem z nizkimi dohodki in socialno izključenim skupinam prebivalstva.

Dve leti je devet mest, ki so del projekta SUITE, preizkušalo urbane politike, ki so spodbujale povečanje ponudbe stanovanj, ki naj ne bi bili le cenovno dostopna in zmožna zagotoviti socialno vključenost, temveč tudi kvalitetna in trajna. »Čeprav je na začetku potrebno pristopiti k problemu na integriran način, ni mogoče vedno pripisati enake stopnje pomembnosti vsakemu od treh vidikov trajnostnih stanovanj (nadzor stroškov, socialna tematika, okolje),« povzema Heidrun Feigelfeld, vodilna strokovnjakinja projekta SUITE.

»Na začetku se je vedno bolje osredotočiti na en cilj in kasneje najti pot za zadostitev ostalim zahtevam. Visoka okoljska kvaliteta stavb je na primer prioriteta, ki ni združljiva z nizkimi stroški in prodajnimi cenami. Kljub temu pa se, če je stavba energetsko pozitivna, torej proizvaja več energije, kot jo porablja, na dolgi rok lastniku izplača.«

Med zaključno konferenco, ki je potekala 16. marca v Bruslju, je mreža SUITE izpostavila pridobljene izkušnje na terenu z ozirom na trenutno aktualno temo razvoja kohezijske politike in strategije Evropa 2020.

Zagotavljanje sredstev za financiranje razvoja majhnih in srednje velikih podjetij: FIN-URB-ACT

Majhna in srednje velika podjetja, še posebej novoustanovljena, se kljub temu, da so osrednji element gospodarstva v večini evropskih mest, prepogosto soočajo s težavami pri financiranju svojih projektov. Dve leti in pol se je enajst partnerskih mest (med njimi tudi Maribor) v projektu FIN-URB-ACT osredotočilo na razvoj lokalnih strategij in inštrumentov za podporo majhnim in srednje velikim podjetjem preko partnerstev z različnimi javnimi in privatnimi deležniki.

»Izkušnje so pokazale, da banke niso zainteresirane za tovrstne projekte, še posebej v razmerah finančne krize,« razlaga Patrick Fouguette, vodilni strokovnjak projekta FIN-URB-ACT. »Ker so bili organi upravljanja osnovni vir financiranja, je bilo partnerstvo med mesti in njihovimi organi upravljanja ključno za ta projekt,« povzema.

Poleg zaključne konference v Gliwicah (Poljska) 15. marca je bil s predstavniki evropskega parlamenta in komisije 9. in 10. februarja v Bruslju tudi simpozij, ki se je ukvarjal s sodelovanjem med mesti in organi upravljanja. Po tem srečanju so bila osnovana številna priporočila za spodbujanje institucionalizacije partnerstva mesto – organi upravljanja.

»To sodelovanje je bilo daleč od običajnega v večini izmed mest. Eden pomembnejših prispevkov projekta je bil spoznavanje pomena metodologije URBACT II in dokaz njene učinkovitosti,« pravi Patrick Fourguette. »Mesta in organi upravljanja imajo dopolnjujočo se vlogo: prva sestavijo projekt in druga ga financirajo. Mesta razumejo, da jim niso nujno potrebne finančne ali celo borzne spretnosti, vendar so po drugi strani njihova sposobnost, da združijo in koordinirajo lokalne akterje v integriranem projektu, ključnega pomena.«

Za številna mesta v mreži je partnerstvo že oblikovalo financiranje projektov za podporo MSP. Mesto Aveiro (Portugalska) je zbralo milijon evrov iz strukturnih skladov. Edinburgh (Velika Britanija) je ustvaril posojilni sklad, ki si ga deli devet drugih občin v regiji. Leipzig (Nemčija ) je v okviru svojega občinskega mikro-kreditnega sklada pomnožil svoj kapital štirikratno, zahvaljujoč sodelovanju javnofinančne skupine.

Oblikovanje novih urbanih modelov za manjša mesta v okviru metropolitanskih območij: NeT-TOPIC

Občine znotraj metropolitanskih območij so dolgo časa živele v senci glavnih mest, z omejeno vlogo na industrijsko ali stanovanjsko. Danes se soočajo s socialnimi težavami in zastarelo gospodarsko infrastrukturo, zato morajo ponovno razmisliti o svojen celotnem urbanem modelu. Čeprav je usoda teh mest vezana na glavno mesto in ima njihova transformacija pogosto političen pomen, obstaja nek okvir, znotraj katerega se samostojno odločajo.

»To je mreža NeT-TOPIC poskušala poudariti z lokalnimi akcijskimi načrti osmih partnerskih mest,« razlaga Fernando Barreiro, vodilni strokovnjak projekta. »Upoštevajoč urbano in gospodarsko kompleksnost teh mest, nove življenjske  sloge in načine dela ter izzive mobilnosti, razmere še nikoli niso bile ugodnejše za strategijo prestrukturiranja.«

Izgrajevanje javno-zasebnega partnerstva za preoblikovanje zapuščenih industrijskih območij v dinamične urbane grozde je ena izmed ključnih tem projekta NeT-TOPIC. »To so velike investicije, ki jih mesta ne morejo sama financirati. Javno-zasebna partnerstva pa vendarle zahtevajo dogovor, zato da zasebni partnerji ne bi vsiljevali razvojnega modela, ki bi bil v nasprotju z dolgoročno mestno strategijo. Vodilni strokovnjak projekta izpostavlja tudi vlogo ustvarjanja okvira za upravljanje (angl. governance) metropolitanske regije: »Ta faza gradnje novega urbanega modela naj bi omogočila poiskati dopolnjevanje funkcij na metropolitanski ravni in vključiti potrebno raznolikost strategije v celoto.«

Kratki povzetki njihovih rezultatov bodo kmalu objavljeni na spletni strani NSD (National Dissemination Point) v prihajajočih mesecih.