Urbact

Romi so največja manjšinjska skupina v Evropi, ki ostaja odrinjena na rob družbe. Občinske oblasti do sedaj niso igrale pomembnejše vloge pri oblikovanju politike vključenosti Romov, ki je bila oblikovana na državni ravni. Resolucija Evropskega parlamenta, sprejeta 31. januarja 2008, pa je poudarila vlogo vključevanja lokalnih oblasti in popolno sodelovanje romske skupnosti od spodaj navzgor. Najboljša okolja za to so mesta, saj imajo ljudi s potrebnim znanjem o delovanju skupnosti ter izkušnje pri reševanju tovrstne problematike.

Projekt Urbact o vključevanju Romov: ROMA-NeT orje ledino drugim mestom

V tem članku je opisano delo Urbactovega projekta ROMA-Net. Devet evropskih mest (Budimpešta, Almeria, Bologna, Glasgow, Heraklion, Karvina, Kosice, Torrent, Udine), partnerjev v mreži, je prepoznalo izključevanje Romov kot večplasten, zakoreninjen in kompleksen problem ter je zato podprlo integriran pristop in sodelovanje pri ustvarjanju novih možnosti za Rome. To sodelovanje bo spodbujalo vključevanje romske skupnosti v smislu podpore, mediacije, zagovorništva, učenja samopromocije ter aktivnega sodelovanja pri zagotavljanju dostopnosti do lokalnih storitev. Partnerstvo ROMA-NeT ponuja pomembno platformo lokalnih akterjev, od katerih se lahko učijo zaradi njihovega bogastva znanj in izkušenj.

Izziv, kako izboljšati dostop do storitev: delo posrednikov na različnih področjih na ravni občine

Partnerska mesta ROMA-NeT so kritično analizirala centralne dejavnosti ter način, na katerega so oz. so bile dostopne prikrajšanim skupinam na ključnih področjih, torej na področju izobraževanja, zdravja, stanovanj in zaposlitve. V mestih lahko delujejo posredne povezave oz. posredniki, zato da postanejo obstoječe storitve dostopnejše in primernejše njhovim uporabnikom. Sodelovanje med mesti in nevladnimi organizacijami je v takih primerih ključno za vodenje uspešnih projektov, saj ima nevladni sektor več veščin za izvajanje razvojnih projektov.

Pregled študij  je pokazal, da obstaja veliko neizkoriščenega znanja iz cele vrste uspešno izvedenih lokalnih iniciativ partnerskih mest, ki ga je mogoče uporabiti. Ena izmed najuspešnejših pobud, ki so jo ponudile NVO v različnih državah, je »posredništvo« ali posredne storitve za izboljšanje dostopnosti javnih storitev romskim skupnostim. V Karvini na Češkem so zavzeti sodelavci na terenu nudili posredno pomoč pri izvajanju vseh pomembnejših iniciativ, ki jih je začelo mesto, ter so se obenem vključevali v vse vidike skupnosti. Njihova vloga se kaže tako pri pomoči pri prijavi za stanovanje, koordinaciji zdravstvenih forumov pa do spremstva otrok, da ti zagotovo pridejo v šolo.

Stanovanjska problematika, lastništvo stanovanj in zemljišč so glavne teme pri vključevanju Romov

Znanih je le malo primerov projektov urbane regeneracije na občinski ravni, ki so se osredotočili na romske skupnosti. Kljub temu je na primer v Brnu, drugem največjem mestu v Republiki Češki, 3% romskega prebivalstva. Veliko romskih družin je v dolgovih in živijo v propadajočih stanovanjih ne da bi plačevali najemnino. Porodila se je ideja, da bi najemniki pomagali oblastem prenoviti svoje domove, s tem odplačali dolgove ter se dogovorili za neke sprejemljive višine najemnin. NVO in lokalne oblasti so začele s programom »delo-za-dolg«. Delo je vključevalo predvsem čiščenje prostorov, ki niso v uporabi, z zasluženim denarjem pa je bil poplačan del njihovega dolga. Veliko število ljudi je ne le poplačalo svoj dolg, temveč tudi začelo redno plačevati najemnino. Ključ do uspeha se skriva tako v aktivnem sodelovanju prebivalcev pri upravljanju in administraciji kot v finančni podpori in zavezanosti lokalnih oblasti. Projekt ima prostovoljen Samoupravni odbor za vodenje in admininstracijo in je model dobre prakse, po katerem bi se lahko zgledovali tudi v drugih mestih.