Diplome

Vodnik po arhitekturi Eda Mihevca

23.05.2011

Mineva sto let od rojstva arhitekta Eda Mihevca. Kljub temu, da je bil Mihevc eden glavnih protagonistov slovenske arhitekture obdobja po drugi svetovni vojni, njegovo delo do sedaj še ni bilo niti v celoti predstavljeno niti ovrednoteno kot »oeuvre complete«. Okrogla obletnica je edinstvena priložnost, ko se lahko izročilo Mihevčeve arhitekture s primerno časovno distanco in objektivno predstavi širši javnosti v obliki vodnika po vseh izvedenih arhitektovih delih.

Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, uvodnih poglavij in kataloga del.

V uvodnih poglavjih je predstavljeno življenje Eda Mihevca, njegova ustvarjalna obdobja in   povezanost s Fakulteto za arhitekturo. Podrobno so predstavljene značilnosti njegove arhitekture in urbanizma: vpetost v sočasno svetovno arhitekturno dogajanje, vpliv zgodovinskih vzorov in geografska pogojenost izraza njegovih stavb. Predvsem slednja je za Mihevca še posebej značilna. Izstopata predvsem dve območji, na katerih je arhitekt največ deloval in se jima prilagodil s specifično arhitekturno govorico.

Prvo območje predstavlja Ljubljana z okolico. Tukaj ima večina pomembnejših Mihevčevih objektov izraz, ki se naslanja na sočasno arhitekturo v Evropi in Ameriki. Nekatere od teh stavb, kot sta na primer stolpnica Metalke in stanovanjski blok Kozolec, so v svojem času v slovenskem prostoru pomenile arhitekturne in tehnološke premike.

Čeprav je nagovor teh objektov različen, so si po zasnovi podobni. Navadno gre za skeletne konstrukcije, ki sledijo znamenitim petim točkam nove arhitekture švicarskega arhitekta Le Corbusiera.

Podstavek v več etažah je namenjen mestotvornim vsebinam po načelu prostega pritličja. Nadstropja so oblikovana kot enoten volumen, ki običajno lebdi nad transparentnim pritličjem. Streha je ravna, v nekaterih primerih zamišljena kot bivalna terasa. Zaključuje jo poudarjen venec ali kubusi, v katerih so tehnični in drugi skupni prostori.

Drugo območje, na katerem je arhitekt intenzivno deloval, je slovenska Obala z zaledjem. Za to območje je Mihevc leta 1959 izdelal Osnutek za regionalni načrt slovenske Obale od Debelega rtiča do Sečovelj in leta 1963 Regionalni načrt slovenske Obale. Poleg tega je izdelal ureditvene načrte za domala vse kraje v slovenskem Primorju.

Potrebno je poudariti, da je Mihevčeva arhitektura na Obali neločljivo povezana z urbanizmom. Za razumevanje večine njegovih del je torej potrebno poznavanje urbanističnih načrtov, na podlagi katerih so nastala. S tem razlogom so v diplomi na kratko predstavljeni tudi arhitektovi urbanistični načrti krajev, v katerih je največ gradil.

Mihevc je na Obali uvedel vrsto novih stavbnih tipov (stolpnice, vila bloki, verižne hiše) in zazidalnih vzorcev, s katerimi je sistematično reševal urbanistične in arhitekturne naloge. Pri arhitekturi, ki jo je gradil v Primorju, gre za amalgam modernističnih zasnov in avtorsko reinterpretiranih elementov zgodovinskega (predvsem beneškega) stavbarstva. Tekom ustvarjanja je arhitekt izoblikoval nabor elementov, ki so si od stavbe do stavbe podobni in tvorijo specifičen jezik, katerega dosledna uporaba na območju Obale krepi vtis enotno oblikovane in prepoznavne celote. Najbolj značilni elementi Mihevčevega primorskega jezika so: s kamnom obloženi zidovi in škarpe, barvane fasade, stebri, okna z belimi okviri – jertami in polkni, slikoviti dimniki, odprta stopnišča in hodniki, s korci krite strehe. Podobno kot Mihevčeve stavbe v Ljubljani so si po zasnovi podobni tudi obalni objekti. Ti so sestavljeni iz treh delov – podstavka, stavbnega telesa in strehe.

Katalog del vsebuje domala vsa realizirana Mihevčeva dela (skupaj 124), ki so razvrščena po geografskem ključu.  Lokacije posameznih del so označene na zemljevidih v merilih 1:50000 in 1:5000, izdelanih posebej v ta namen. Sama dela so predstavljena s kratkimi, zgoščenimi teksti, grafično poenotenimi načrti v merilih 1:500 in 1:1000 ter fotografijami.

Avtor diplomskega dela:  Tomaž Budkovič, u.d.i.a.

mentor: prof. Janez Koželj, u.d.i.a.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.