Praksa

Od ‘Delavnice za malico’ do ‘Gostilne dela’

Kolektivna prenova lokala na Poljanah v družbeno odgovorno restavracijo

Anja Planišček

26.05.2011

Pred kratkim so v Ljubljani na Poljanski 7 odprli Gostilna dela, ki ni običajna gostilna, čeprav ponuja običajno hrano. Gostilna dela je eden prvih primerov socialnega podjetništva na področju gostinstva v Sloveniji. Njen koncept ne temelji na ustvarjanju ekonomskega presežka, temveč na ustvarjanju družbenega kapitala, saj je namenjena izobraževanju in zaposlovanju mladih z manj priložnostmi – mladih, ki so opustili šolanje, imeli težave z vključevanjem v družbo ipd.. Gostilna je del večjega projekta ‘Tovarne dela – vstop v svet dela’, ki je delno financiran tudi s strani Evropske unije. V projektu so združene tri partnerske organizacije: Centerkontura, Vzgojno-izobraževalni zavod Višnja Gora ter Društvo za razvoj socialnih programov in socialnega podjetništva. Gostilno so osnovali z namenom, da se v njej izobrazi in za določen čas zaposli mlade ljudi, ki jih zanima delo v gostinstvu. Z znanjem, ki si ga pridobijo v tem času, dobijo boljše možnosti za nadaljnjo zaposlitev. Koncept je podoben konceptu restavracij Fifteen, ki jih je osnoval Jamie Oliver, slavni kuhar in obenem ustanovitelj dobrodelne fundacije. Danes v Londonu, Cornwallu in Amsterdamu uspešno obratujejo že tri restavracije Fifteen. V njih se je izobrazilo že preko 220 mladih, ki so si zatem našli delo v restavracijah v raznih mestih.

Kolektivnost in participacija
Tako kot sam koncept Gostilne dela ni običajen, tudi prenova prostora, v katerem se nahaja, ni primer običajnega arhitekturnega projekta z naročnikom, projektantom, izvajalcem in uporabnikom. Prenova je rezultat skupnega dela različnih partnerjev – iniciatorjev projekta, bodočih mladih gostinskih delavcev, skupine prostovoljcev, združenih v skupino Grupa, svetovalcev in ljubljanskih meščanov. Projekt označujeta kolektivnost in participacija na idejni in izvedbeni ravni – v produkciji idej, izmenjavi znanja in delovnih akcijah prenove.

V proces ustvarjanja Gostilne dela je bila vključena tudi širša javnost. V času prenove so bile namreč organizirane tri t.i. ‘Delavnice za malico’, na katere so bili vabljeni okoliški prebivalci, prijatelji in simpatizerji projekta. Prva delavnica je bila namenjena zbiranju idej za novo gostilno, iz katerih se je kasneje razvil koncept gostinske ponudbe in jedilnikov ‘zdrave in lahke’ hrane. Na drugi delavnici so udeleženci prenavljali in barvali okna in vrata. Tretja delavnica je bila namenjena zbiranju posode, krožnikov, skodelic, kozarcev za opremo gostilne. Vse tri delavnice so bile dobro obiskane – njihov učinek je bil pozitiven v širšem in ožjem družbenem kontekstu, saj so pripomogle so k prepoznavnosti gostilne in njenem vpenjanju v okolico. Poljanska ulica namreč ni najprijaznejša ulica v Ljubljani, čeprav je v bližini mestnega središča in obkrožena s šolami. Ulica je ozka, prometna, pritličja hiš pa so večinoma zanemarjena. Zato v mentalnem pogledu predstavlja bolj prostor tranzicije kot zadrževanja. Delavnice so tako pripomogle k ozaveščanju sosedskih prebivalcev, študentov, gimnazijcev, upokojencev in drugih o pomenu prostorov druženja. Izpostavile so tudi pomen njihovega kolektivnega ustvarjanja, kar je pozitivni moment, ki ga v procesu načrtovanja arhitekti in investitorji običajno zanemarjamo.

Reciklaža in ‘naredi si sam’
Arhitekturno-oblikovalski del prenove je rezultat sodelovanja osmih prostovoljcev, ki so se združili v skupino Grupa: produktnih in industrijskih oblikovalcev, oblikovalcev vizualnih komunikacij, arhitektov in rokodelcev. Ker je bil razpoložljivi budget majhen, so rešitve iskali v gradbeno minimalnih in cenovno čim bolj ugodnih posegih. V prenovi se zato združujeta načeli reciklaže in ‘naredi si sam’, saj je bilo mnogo del opravljenih s prostovoljnimi akcijami in s ponovno uporabljenimi elementi opreme. Avtorji prenove so s tem želeli “obiskovalcem prikazati možne alternative kupljenim serijskim izdelkom in načine kako si lahko sami ustvarijo vse potrebno za bivanjsko okolje”.[1]

Prostor Gostilne je skoraj v celoti recikliran, saj se je v njem v zadnjih letih zvrstilo več gostinskih obratov, ki pa so bili v funkcionalnem in oblikovnem smislu slabo urejeni: majhen prostor, ki meri le 30 kvadratnih metrov, je bil razdeljen na še manjšo kuhinjo in jedilnico. Avtorji prenove so se odločili, da ustvarijo en sam večji prostor z odprto kuhinjo in jedilnico. Pri tem so odstranili le nujne elemente: dele sten in dotrajano gostinsko opremo. Zidan opečni točilni pult, ki deli kuhinjo in jedilnico, so ohranili in ga podaljšali z novim delom za postrežbo hrane. Enoten prostor kuhinje in jedilnice, v katerem so vizualno povezani gosti in gostinski delavci, tako ustvarja vzdušje skupnosti in posredno podpira koncept družbeno odgovorne gostilne.

V jedilnici je ohranjena tudi zidana klop ob obodu prostora, ki jo dopolnjujejo  nove-stare mize in stoli. Mizne plošče, izdelane iz recikliranih transportnih lesenih palet – njihovih lepljenih in brušenih letev, so pritrjene na obnovljena podnožja starih miz. Z enakimi ploščami je obložen tudi zid nad klopjo, ki služi za naslon. Stoli so leseni in stari, a obnovljeni na različne načine: nekateri so brušeni in lakirani ter drugi barvani v svetle tone. Skupaj z mizami in lesenim naslonom ustvarjajo poudarke v sicer belem in svetlem ambientu. Avtorji prenove so namreč skoraj celoten prostor (stene, strop, tla) in ohranjene elemente opreme (opečni pult, klop, okna, vrata) prebarvali z belo barvo. Na ta način so zavzeli zanimiv odnos do preteklosti in sedanjosti. Bela barva namreč nevtralizira obe časovni obdobji: ne prikriva starega, a ga obenem ne izpostavlja. Ravno tako ne izpostavlja novega, a ga obenem ne prikriva.

To je v ljubljanskih gostinskih lokalih redkost. Večina barov in kavarn namreč z menjavo lastnika ali najemnika za veliko denarja menja tudi svojo podobo in opremo, ki ustreza trenutnim oblikovalskim trendom in življenjskim slogom. Gostilna dela v tem in družbenem pogledu ponuja spodbudno alternativo.

_______________________________________________________

Partnerji projekta: Centerkontura, Vzgojno-izobraževalni zavod Višnja Gora ter Društvo za razvoj socialnih programov in socialnega podjetništva

Arhitektura / oblikovanje: skupina Grupa (Nina Mršnik – produktna oblikovalka, Andrej Koruza – oblikovalec mozaika, Gaja Mežnarić Osole – oblikovalka vizualnih komunikacij, Kaja Avberšek – industrijska oblikovalka in ilustratorka, Matija Biloslav – industrijski oblikovalec, Polona Kastelic – arhitektka, Nina Vidič – arhitektka, Ivana Blaž – arhitektka)

Lokacija / leto prenove: Ljubljana, Poljanska 7 / 2010-11

Velikost prostora: 35m2

Fotografije: Jure Kolenc, Arhiv Zavoda Trajekt in skupine Grupa


[1] http://grupablog-restaurant.blogspot.com/p/o-about.html

komentarji (2)

  1. Marko Peterlin, 27.05. 2011, 00:49

    Čestitke za projekt v vseh pogledih: dobra ideja in cilji projekta, odlična izvedba, prijeten ambient in super hrana. Vse s pametjo, srcem in dobrim občutkom. Pohvale vsem sodelujočim in obilo uspeha želim.

  2. Oblačilnica (že) dela « Trajekt, 03.04. 2012, 11:09

    [...] Oblačilnice je podobna ideji Gostilne – v Oblačilnici zbirajo rabljena oblačila, jih predelujejo in ob tem ustvarjajo delovna [...]

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.