Urbact novice

Vozlišča znanja v mestih

Povzetek članka Willema Van Widena, URBACT Tribune 2010

26.05.2011

Evropska mesta razvijajo vozlišča znanja v različnih oblikah: znanstveni parki, kreativna območja, četrti designa itd. Ta vozlišča znanja se vedno bolj razvijajo v samem mestu namesto v suburbanih zelenih okoljih. Tako je ključni izziv reševanje konflikov interesov in vključevanje teh centrov v življenje mesta. Projekt REDIS vključuje osem mest (Magdenburg, Dunaj, Piraeus, Manresa, Newcastle, Halle, Aarhus, Bialystok), ki razvijajo vozlišča znanja in iščejo način, kako bi jih čim bolje povezali z življenjem mesta.

Krepitev značaja mesta tako, da postane mesto znanja

Znanstveni parki so že nekaj časa najbolj očiten »naslov« ekonomije znanja. Mesta vanje še vedno vlagajo iz različnih razlogov, predvsem za spodbujanje nastanka novih delovnih mest. Newcastle si je na primer zastavil, da postane pomembno »mesto znanja« v Veliki Britaniji in ta cilj je del strategije mesta, da si opomore po ekonomski in finančni krizi. Zato mesto razvija veliko »četrt znanja« na nekdanjem območju pivovarne v središču mesta.

V zadnjem desetletju so se razvile nove oblike »vozlišč znanja« na novih tematskih področjih, poleg znanosti in tehnologije. Pojavile so se kreativne industrije kot obetajoč sektor v porastu. Barcelona je tako zasnovala tip kreativne soseske z območjem @22.

Motivi za investicije ekonomskega razvoja v kreativna območja so podobna tistim v bolj tradicionalne oblike teh območij, znanstveno tehnološke parke. Kljub temu pa so nove oblike vozlišč znanja drugačne z vidika urbanega razvoja. Nudijo bolj urbano in živahno ozračje, ki ustreza tipom ljudi, ki v njih delajo.

Izziv integracije: Dobre prakse Dublina in Magdenburga

Razvoj urbanega vozlišča znanja in njihova integracija v mesto na trajnosten način je kompleken izziv. V igri so številni deležniki in njihovi interesi se jasno razlikujejo. Nova urbana vozlišča znanja so tako prostori, kjer pride do soočenja teh različnih interesov.

Preko dobro vodenega svetovalnega procesa je Dublin našel način, da se spopade s tem izzivom. Tako razvija »Digital hub« od leta 2000, grozd podjetij informacijske tehnologije in novih medijskih podjetij, lociran v socialno šibkejši soseski, ki jo označuje visoka stopnja brezposelnosti, nizka stopnja izobrazbe in relativno visoka stopnja kriminalitete: The Libertines.

Razvojna agencija digitalnega vozlišča (The Digital Hub Development Agency – DHDA) je bila ustanovljena, da razrešuje različne nasprotujoče si interese v območju. Pridobiva zemljišča in se pogaja s privatnimi investitorji za tržni razvoj (trgovina, stanovanja).

Tako uprava kot prebivalci so hoteli preprečiti, da bi Digital Hub postal »elitistični otok« v središču degradiranega območja. Zato so pred začetkom razvoja izvedli posvetovalni proces z glavnimi deležniki  (The Community-Public-Private-Partnership- CPPP). Prebivalci so izrazili svoje želje in ideje, ki so postale smernice v razvojnem procesu. Zasebni investitorji so se zavezali, da se bodo prilagodili tem smernicami.

Poleg tega so vsi deležniki poudarili pomen izobraževanja in usposabljanja kot vez med območjem Digital Hub in The Libertines. Zato je bila podpisana pogodba med 16 šolami in uporabniki Digital Huba o izobraževanju s področja informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij. Obiski šolskih otrok v vozlišče so tudi način, kako bolje povezati okoliško prebivalstvo s tem območjem. To je dober primer, kako pomembno je upravljanje z deležniki: ni dovolj le občasno soočenje profesionalnih planerjev z drugimi prebivalci ali lastniki podjetij v začetni fazi, temveč predvsem neprekinjen dialog.

Vozlišča znanja prispevajo k regeneraciji mnogih drugih mest ali njhovih delov. Na primer v Magdenburgu, vodilnem parterju REDIS projekta, je izziv uskladiti interese univerze in mesta, ki se s »tovarnami znanja« ob univerzitenem kampusu razvija iz starega pristanišča v »pristanišče znanja«.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.