Diplome

Urbanistična študija Mozirja in idejni načrt avtobusne postaje

13.06.2011

Občina Mozirje je v fazi sprejemanja Občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPN), katerega pomemben sestavni del je tudi celovita urbanistična strategija, ki upošteva razvojne potrebe kraja s področja demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih in oskrbnih ter družbenih dejavnosti, ter potrebe izražene s strani krajanov in gospodarskih družb.

Za Mozirje večinoma še vedno veljajo zastareli koncepti urbanega razvoja,  oziroma ti sploh ne obstajajo, kar se kaže v neupravičeni gradnji, brez strategije in koncepta. Hitra in nenadzorovana rast naselja na račun kmetijskih zemljišč povzroča okoljsko, hrupno in vizualno onesnaženje. Prebivalci so odvisni od osebnega avtomobila, trško jedro kljub uspešni prenovi izumira zaradi izseljevanja storitvenih in oskrbnih programov, nakupovalna središča so razpršena na obrobju, javni prevoz je šibek, saj zaradi razpršenosti poselitve ni ekonomsko vzdržljiv.

Naloga odgovornih (država, občina, pristojne družbe, načrtovalci, prebivalci,…) je prizadevanje za strnjen in vzdržen razvoj kraja ob upoštevanju njegove preteklosti. To je pot po kateri bo Mozirje v celoti spet postalo prijeten prostor za bivanje.

V diplomski nalogi je podan celovit urbanistični načrt kraja, sestavljen iz treh delov: Načrt urbane mobilnosti obravnava zasnovo in prenovo peščevih in kolesarskih poti,  strategijo javnega prometa in oblikovanje cestnih profilov. Načrt uporabe javnega prostora prikazuje organizacijo in povezanost javnih prostorov kraja. Načrt stanovanjskih, storitvenih in oskrbovalnih programov pa predlaga prenovo obstoječega in zasnovo novega grajenega tkiva.

NAČRT URBANE MOBILNOSTI

V 90. letih se je v Mozirju zgradila obvoznica, ki je razbremenila promet skozi trško jedro in Savinjsko cesto. Posledično je kraj presekala na dva dela. Zaradi velikih hitrosti je postal prostor ob obvoznici degradiran, pešcem in kolesarjem neprijazen.

Z izgradnjo krožišč in upravnega središča so vozniki pri vzhodnem dostopu v naselje prisiljeni upočasniti hitrost vožnje, kar ugodno vpliva na povezavo peš in kolesarskih poti med Mozirjem in Ljubijo. Še vedno pa ostaja problem jugozahodnega vhoda v kraj, kjer krajani prečkajo obvoznico na nezavarovanem prehodu zaradi dostopa do rekreacijske poti ob Savinji.

Idejna zasnova obvoznice doda obstoječemu profilu peščeve in kolesarske površine, ki so od vozišča ločene z zelenim pasom (drevoredom). Omenjeni ukrep bo z zožanjem vozišča, novim krožiščem na jugozahodnem vhodu v kraj in nadvišanim prehodom za pešce pri Hofbauerjevi ulici omogočil zmanjšanje hitrosti prometa in boljšo integracijo obvoznice v prostor kraja.

Pomembno je nadaljevanje prenove ceste trškega jedra in Savinjske ceste, ki velja za hrbtenico Mozirja. Pešcu prijazen profil s širokimi pločniki in drevoredom izraža pomembnost krajevne ceste. Zaradi želje po bogatem uličnem programu ob tej cesti, je po celotni dolžini omogočeno bočno parkiranje, ki rešuje stisko mirujočega prometa in spodbuja oskrbno in storitveno dejavnost ob ulici.

NAČRT UPORABE JAVNEGA PROSTORA

Mozirje premore tri centralne javne prostore, katerih skupna značilnost je neizkoriščeni potencial. Savinjski gaj s športnim centrom Loke, ter Upravno središče in območje Šolske ulice, ki ju povezuje programsko razgibano trško jedro in Savinjska cesta.

Upravno središče

Upravno središče ima zaradi lege in programa tendenco postati centralni javni prostor Mozirja, kjer se odvijajo vsa najpomembnejša dnevna opravila.

Predlaga se stroga ločitev peščevih in prometnih površin. Z združitvijo obeh obstoječih parkirišč in pol vkopane garažne hiše, se na severni strani občinske stavbe oblikuje centralen javen prostor, namenjen vsakodnevnim in prireditvenim dejavnostim. S še večjo centralizacijo programa (avtobusna in policijska postaja, poslovni prostori, stanovanja) je takšen poseg ekonomsko opravičjiv. S tem posegom se  oblikuje nova silhueta vhoda v kraj, ki krajanom nudi kakovosten javni prostor.

Trško jedro in Savinjska cesta

Dobra praksa prenove trškega jedra naj se nadaljuje tudi po preostalem delu Savinjske ceste. Potrebna je prenova cestnega profila in manjših trgov (trg pri Hribernikovi ulici, trg pri pošti, ostali manjši javni prostori), ki bi spodbudila tako imenovano‘‘življenje na ulici’’.

Območje Šolske ulice

Gre za krajevno izobraževalno in športno središče, ki je locirano na jugozahodnem vhodu v kraj. Lega in obstoječi program dajeta možnost nadaljnega razvoja območja. Z izgradnjo dodatnega programa (oskrbne in storitvene dejavnosti, stanovanja), ki je zaradi lege območja opravičeno,  bi tako osnovna šola kot vrtec dobila nove možnosti širitve stavbnega tkiva in zelenih površin.

Javni prostor v soseskah

Enako pomembni za kraj so javni prostori sosesk (športna igrišča, vrtički, otroška igrišča, ulice), ki naj se vzdržujejo in obnavljajo. Uredi se javni prostor soseske blokov, izkoristi se potencial potokov Mozirnice in Trnave za obrečne poti, oblikujeta se park Nove trate in Kopelce, ki novo tržnico povežeta s Savinjsko cesto, poveča se športno igrišče Podvrh, uredi se Mlinska pot, itd.

avtor diplomskega dela:  Miha Prosen, u.d.i.a.

mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec, u.d.i.a.

Komentarji (1)

  1. cesar, 13.06. 2011, 14:18

    Odlična diplomska naloga!

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.