Dogodki

Priznanja ZAPS 2011

s spletne strani ZAPS

06.10.2011

Priznanja Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije 2011 bodo podeljena danes, na Dan arhitektov, 6. oktobra 2011, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani ob 20.00.
ČASTNI ČLAN ZAPS 2011
Priznanje častni član podeli Upravni Odbor ZAPS za organizacijske in strokovne prispevke pri razvoju in uveljavitvi ZAPS in stroke.
Naziv častni član prejmeta:
Katja Repič Vogelnik,
Prof. Aleš Vodopivec.

PLATINASTI SVINČNIK 2011
Častno priznanje platinasti svinčnik se podeli članu ZAPS za obsežnejši opus na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja. Priznanje je podelila platinasta žirija, ki so jo sestavljali dr. Živa Deu, Marija Magdalena Kregar, mag.Tomaž Kancler, mag. Jelka Hudoklin, prof. Janez Koželj.
Platinasti svinčnik 2011 prejmejo:
Andrej Hrausky,
Jurij Sadar in Boštjan Vuga.

DIPLOMA ZAPS
Priznanja Diploma ZAPS podeli Skupščinski svet na predlog upravnega odbora ZAPS. Priznanje se podeli za posamezen pomemben organizacijski prispevek pri razvoju in uveljavitvi ZAPS ter stroke.
Diplomo ZAPS prejmeta:
Dr. Aleš Mlakar
Ana Struna Bregar in Hiša arhitekture

ZLATI SVINČNIK S PODROČJA ARHITEKTURE IN KRAJINSKE ARHITEKTURE
Priznanja zlati svinčnik za odlično realizacijo s področja arhitekture in krajinske arhitekture, ki je nastala v obdobju 2006–20011 je podelila tričlanska mednarodna zlata žirija, ki so jo sestavljali arhitekta Saša Randić in Miha Kajzelj ter krajinski arhitekt Matej Kučina.
Priznanje Zlati svinčnik s področja arhitekture in krajinske arhitekture prejmejo:
Dekleva Gregorič arhitekti – Naselje razgledin Perovo,
Enota – Športna dvorana Podčetrtek,
Mojca Gregorski in Ajda Vogelnik Saje- Športna dvorana Kidričevo,
Atelje Ostan Pavlin- Kolesarska pot Bohinj.

ZLATI SVINČNIK S PODROČJA PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA
Priznanja zlati svinčnik s področja prostorskega načrtovanja, za projekte, ki so nastali v obdobju 2006–2011, je podelila mednarodna zlata žirija, ki so jo sestavljali: Liljana Jankovič Grobelšek, Mag. Mojmir Prelog in Marcus Schaefer.
Priznanje Zlati svinčnik s področja prostorskega načrtovanja prejmejo:
mag. Jelko Valenčak in skupina načrtovalcev Locus, d. o. o., za urbanistični načrt Šempetra in Vrtojbe,
Ferdo Jordan in skupina načrtovalcev LUZ, d. d., prof. Janez Koželj, mag. Miran Gajšek, Tomaž Souvan in skupina načrtovalcev MOL za OPN MOL ID

ČASTNA ČLANICA ZAPS 2011
KATJA REPIČ VOGELNIK


je arhitektka, urbanistka in načrtovalka. Kot dolgoletna sodelavka Urbanističnega inštituta Republike Slovenije je delovala z generacijo najvidnejših slovenskih urbanistov. Skupaj so pomembno vplivali na razvoj urbanistične in načrtovalske prakse in teorije. Pri ustvarjanju je že od nekdaj družbeno aktivna in si prizadeva za dvig kakovosti strokovnega dela v okviru svoje strokovne prakse, hkrati pa za priznanje urbanistične in načrtovalske stroke v družbi. Pragmatična in visoko strokovna ter obenem toplo človeška zna vedno poiskati ustvarjalne in domišljene rešitve. V zahtevnih procesih usklajevanja interesov v prostoru se je izkazala kot izjemna mediatorka, ki ji je uspelo po svoje doseči upoštevanje strokovnih urbanističnih in načrtovalskih načel. Njeno obsežno znanje, intelektualna širina in strokovna pokončnost so vzor in motivacija. Med drugim je sodelovala pri izdelavi razvojno-raziskovalnih in aplikativnih nalog na področjih stanovanjske gradnje, zasnov dolgoročnega turističnega razvoja, študij variantnih rešitev avtocestnih odsekov in prostorskih izvedbenih načrtov zanje ter meril za urbanistično in prostorsko načrtovanje, navedene naloge pa je tudi vodila. Kot glavne in v praksi uporabne dosežke na področju raziskovalnih nalog ocenjuje sovodenje nalog »Posledice in učinki visoke in nizke stanovanjske gradnje na stanovanjsko okolje« ter »Urbanistični kriteriji za urejanje prostora v Republiki Sloveniji« z Lučko Šarec, Vladimirjem Bracom Mušičem in Kaliopo Dimitrovsko Andrews. Od aplikativnih nalog na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja je treba posebej omeniti urbanistični načrt Krškega. Glede na zahtevnost vsebin in pogojev priprave je pomembno sovodenje projekta »Prostorni plan Opštine Titograd i Generalni urbanistički plan Titograda« s Kaliopo Dimitrovsko Andrews in Jožetom Deklevo. Na področju umeščanja avtocest v prostor Slovenije kot najzahtevnejši (in uspešni) projekt ocenjuje vodenje priprave prostorske dokumentacije za avtocesto na odseku Klanec–Srmin vse od strateške študije prek primerjalne študije variant do lokacijskega načrta in poročila o vplivih na okolje. Katjo odlikuje iskrena želja, prispevati k uravnoteženemu in humanemu prostorskemu razvoju na vseh ravneh. Svoje bogate izkušnje z veseljem prenaša na mlajše, obenem pa še naprej aktivno in učinkovito deluje v praksi.
ČASTNI ČLAN ZAPS 2011
PROF. ALEŠ VODOPIVEC


je že desetletja ena najbolj vidnih osebnosti v sodobni slovenski arhitekturi. Kmalu po diplomi pri prof. Ravnikarju l. 1974 se je aktivno vključil v razprave o smereh razvoja naše stroke. Njegova razmišljanja v člankih v strokovnih revijah in dnevnem tisku, udejstvovanje v Društvu arhitektov, DESSI, Novi reviji, Arhitektovem biltenu itd. so oznanjala pot kritičnega razumnika. Zanj značilno je vpraševanje o odgovornosti stroke do javnosti in kulturnega napredka naroda v širšem pomenu. Znano je njegovo tankovestno oglašanje »če že ne drugače, že zaradi higiene« ob vseh večjih aktualnih urbanističnih in arhitekturnih problemih. Še posebej dragocena so njegova razmišljanja v obsežnem publicističnem opusu. V urbanizmu in arhitekturi išče filozofsko ozadje, razpravlja o stranpoteh arhitekture našega časa, o konfliktu z okoljem v prelomu s tradicijo. Stroko analizira objektivno in tehtno, ko piše o izvorih modernizma ali sodobnem stanovanju, o mostovih, šolah ali posegih v starih ambientih. Pomemben je tudi njegov prispevek k zgodovini moderne arhitekture. Njegovo publicistično delo in prizadevanja za spoštovanje dediščine ljubljanske šole za arhitekturo postavljajo prof. Eda Ravnikarja na pravo mesto v naši in svetovni kulturni javnosti. Poleg po svojem publicističnem delu je postal znan kot odličen predavatelj in mentor na ljubljanski fakulteti, uveljavil pa se je tudi na različnih strokovnih forumih doma in v Evropi. S široko razgledanostjo in dosledno kritično držo je dejavno vključen v mednarodno dogajanje, pri katerem pomaga širiti pristne dosežke slovenske kulture v svetu. Aleš Vodopivec se je udeležil veliko arhitekturno-urbanističnih natečajev in prejel več deset nagrad. Ustvaril je več odličnih del, za katera je prejel nagrado Prešernovega sklada in nagrado Piranesi. Od teh je bilo najbolj odmevno gozdno pokopališče v Srebrničah pri Novem mestu, za katero je prejel mednarodno priznanje z izborom za evropsko nagrado Mies van der Rohe. Vsa njegova dela, ki so bila objavljena v številnih domačih in tujih arhitekturnih knjigah in revijah, zaznamujeta predvsem občutljiv odnos do prostora in zadržan arhitekturni jezik. Njegovo delo pomembno vpliva na strokovno dogajanje in uveljavljanje urbanizma in arhitekture v Sloveniji, zato mu ZAPS podeljuje častno članstvo.
PLATINASTI SVINČNIK
ANDREY HRAUSKY


Dejavnost arhitekta Andreja Hrauskyja je izjemno široka in vplivna, saj svoje delo posveča težavnim področjem arhitekturne stroke, kot so njen družbeni status, izobraževanje, informiranje, kritika, popularizacija in širjenje arhitekturne kulture. Andrej Hrausky s pomočjo arhitektke Majdo Cajnko od leta 1982 vodi trajno delovno skupnost DESSA, pred tem pa jima je uspelo urediti status samostojnega arhitekta v Zakonu o samostojnih kulturnih delavcih. Ustanovila sta tudi galerijo DESSA, v kateri že desetletja na različne načine razstavljata izbrano domačo in tujo arhitekturo in s preglednimi razstavami sistematično seznanjata mednarodno javnost s kakovostno slovensko arhitekturo. V galeriji se je zvrstilo 210 razstav del tujih in domačih arhitektov, spremljali pa so jih informativna predavanja in katalogi. Še večji pomen je imelo 77 razstav slovenske arhitekture, ki jih je galerija DESSA postavila v prestolnicah po vsem svetu in jih opremila s katalogi. Poleg tega je imel arhitekt Hrausky na strokovnih srečanjih in univerzah v tujini več kot 50 predavanj o sodobni slovenski arhitekturi, Jožetu Plečniku in Edvardu Ravnikarju, ob tem že 40 let deluje v uredniškem odboru revije AB, arhitektov bilten. Objavil je 80 teoretskih člankov in kritiških ocen v domačih in najuglednejših tujih strokovnih revijah. Arhitekturno kulturo je širil s ponatisom knjig o Jožetu Plečniku in vodičev po njegovi celotni arhitekturi, s soavtorji je napisal tudi monografiji o Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju. Še posebej pomembno je tudi njegovo organizacijsko in razvojno delo v okviru biroja ARHE, kjer je priredil in vodil 40 strokovnih ogledov arhitekture v tujini, organiziral pa je tudi številne oglede slovenske arhitekture za arhitekte iz tujine. Bil je dolgoletni član organizacijskega odbora Piranskih dnevov arhitekture, zanj največje priznanje pa je bila izvolitev za člana svetovalnega odbora sklada Mies van der Rohe evropske nagrade za arhitekturo v Barceloni, kjer je lahko uveljavil svoj strokovni ugled med najbolj vplivnimi poznavalci sodobne arhitekture. Tudi kot večkratni predsednik Društva arhitektov je zavzeto zastopal stroko in se zavzemal za njeno polno uveljavitev kot razvojne dejavnosti posebnega družbenega pomena. To obširno razvojno delo, ki ga je Andrej Hrausky opravil skupaj z Majdo Cajnko, ni dragoceno le za spodbujanje razvoja kakovostne slovenske arhitekture, ampak tudi za vključevanje naše premalo razumljene in zapostavljene stroke v javno zavest. Za opravljeno delo na tem področju mu nesporno pripada najvišje stanovsko priznanje ZAPS-a platinasti svinčnik.
PLATINASTI SVINČNIK
JURIJ SADAR IN BOŠTJAN VUGA


sta se na slovenskem arhitekturnem prizorišču pojavila sredi 90. let 20. stoletja z zmagovalnimi natečajnimi projekti za Gospodarsko zbornico Slovenije, osrednji del Narodne galerije in univerzitetno športno dvorano Stožice. Ti projekti so po pristopu in zasnovi slovensko arhitekturo postavili v korak s tedanjimi arhitekturnimi gibanji. Sodobno arhitekturo sta tedaj prepričljivo predstavila tako investitorjem kot strokovni javnosti, s čimer sta spodbudila novo generacijo arhitektov, ki še danes zastopajo naprednejšo pot slovenske arhitekture. Z gospodarsko zbornico, objavljeno v številnih mednarodnih revijah, sta postavila sodobno slovensko arhitekturo na mednarodno raven in s tem pritegnila zanimanje tujih kritikov za mlado slovensko arhitekturo. Jurij Sadar in Boštjan Vuga sta s svojim delom v minulih 15 letih vztrajno postavljala, osveževala in dvigala standarde slovenske arhitekture. Poleg že omenjenih del je treba omeniti še poslovno stavbo Arcadia Lightwear v Ljubljani, stanovanjske stavbe na Gradaški in Trnovskem pristanu v Ljubljani, Zvezdo v Novi Gorici, vile v Kosezah, Celju in na Belem Križu, nakupovalno središče Mercator v Novi Gorici ter športno dvorano in nogometni stadion v Stožicah. V slovensko arhitekturno prakso sta vnesla nov pristop. Organizacijo biroja, v katerem več arhitektov ‒ risarjev sledi potezam enega arhitekta ‒ vodje, je zamenjalo skupinsko delo vseh sodelujočih pri razvoju projekta. Takšno delo so omogočile nove metode razvoja zamisli, ki temeljijo na diagramiranju in parametričnemu projektiranju. Že zgodaj sta k sodelovanju začela vabiti tudi arhitekte in študente iz tujine, s čimer je njun biro hitro postal okolje za inovativno razmišljanje in izmenjavo informacij. Jurij Sadar in Boštjan Vuga se lotevata vsakršne naloge z namenom, da v njej preizkušata nove rešitve. Čim bolj je naloga zahtevna, pogoji gradnje omejeni in čim več je neznank, tem več je možnosti za izvirno, edinstveno rešitev. Za orodje modeliranja, pri čemer se preizkuša nove ideje, nove tehnične in prostorske rešitve, uporabljata različne prototipe, ki pomagajo odkrivati še neznane možnosti. Vsako njuno delo oddaja zato določeno mero razvojnega učinka, ki prostor na novo označi in ga promovira. Njuna arhitektura ni niti vezana na določen prostor, ne pripada določenemu slogu niti določeni skupini. Sega čez vse možne omejitve, geografske, nazorske, kulturne, poslovne, avtorske, generacijske in je za večino neobičajna. Uspešna je zato, ker je prožna in nekomformistična. Že razširjenost njunih projektov je v slovenski arhitekturi zagotovilo, da njena kakovost še dolgo ne bo upadla.


DIPLOMA ZAPS
DR. ALEŠ MLAKAR


Predsednik in skupščinski svet ZAPS podeljujeta priznanje diploma ZAPS 2011 dr. Alešu Mlakarju za njegov prispevek k zasnovi in izvedbi dodatnih strokovnih izobraževanj v letih 2009–2011. Dr. Aleš Mlakar, univ. dipl. inž. kraj. arh., je osnoval dodatna strokovna izobraževanja ZAPS na osnovi priporočil Sveta arhitektov Evrope. DSI, kot dodatnim strokovnim izobraževanjem skrajšano rečemo, so se začela izvajati v letu 2009. Skupaj s Komisijo za izobraževanje ZAPS je dr. Mlakar pripravil nabor tem, ki bi lahko pritegnile člane, in ti so DSI v anketi že en mesec po uvedbi večinoma podprli kot pomembno pridobitev ZAPS. Predavanja so v povprečju tako dobro obiskana, da je velika sejna soba ZAPS včasih že skoraj premajhna. DSI je osnoval ob pomoči Komisije za izobraževanje ter jo vodi z velikim navdušenjem in odprtim strokovnim pristopom, ki omogočata vključevanje širokega spektra tem. Pri tem mu pomagajo njegova izjemna sistematičnost in angažiranost ter vključenost v znanstveno delovanje na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani in nenehno projektantsko delo v urbanistični in načrtovalski praksi. Dr. Aleš Mlakar si v okviru DSI z vpeljevanjem raznovrstnih, tudi manj poznanih in priznanih tem prizadeva za večjo obiskanost predavanj in hkrati za izobraževanje najširšega kroga članov in nečlanov Zbornice ter posledično izboljšanje ravni njihovega strokovnega znanja. Pri tem pa DSI vodi in usmerja proti cilju, ki je sčasoma obvezno izobraževanje, uravnoteženo glede na kulturne, regulacijske, tehnične, trajnostne in poslovne vidike strokovne prakse ter prilagojeno posameznim strokam v ZAPS.
DIPLOMA ZAPS
ANA STRUNA BREGAR IN HIŠA ARHITEKTURE


Med strokovnimi dejavnostmi znotraj zbornice posebno mesto zavzema HA. Čeprav je njen prostorski okvir zelo skromen, pa s svojimi dejavnosti, ki segajo veliko širše od majhnega, a kakovostnega razstavnega prostora na dvorišču Vegove 8, zbornici pomaga ustvarjati njen »javni obraz«. Organizira namreč tematske razstave in predstavitve svojih članov, nekatere oblike dodatnega izobraževanja (n.pr. filmske projekcije), zanimive strokovne ekskurzije ter stanovske športne in družabne dogodke. Nenazadnje tudi Dan arhitektov – s konferenco, podelitvijo nagrad in družabnim dogodkom- nastaja v organizaciji HA. V kontekst izobraževanja širše javnosti o kakovostni arhitekturi spadajo tudi otroške arhitekturne delavnice, ki so se v dveh letih razširile v močno mrežo po vsej Sloveniji, letos pa je HA izpeljala tudi projekt Zlata kocka, ki predstavlja nagrado za izobraževanje otrok in mladostnikov o arhitekturi in prostoru. Te dni se bodo že drugič zaporedoma z mnogimi spremljevalnimi dogodki zgodile Odprte hiše Slovenije, tokrat povezane v svetovno mrežo Open House Worldwide, HA pa je dala pobudo in prevzela organizacijo tega obširnega dogodka. Nasploh se ekipa HA trudi tudi, da bi arhitekturo povezala s proizvajalci oz. gospodarstvom ter da bi dobro arhitekturo približala naročnikom. »Vitalni duh« živahnega tima HA uteleša arhitektka Ana Struna Bregar, ki je njeno vodenje prevzela pred (dvema?) letoma. Ana nas pri svojem intenzivnem angažmaju ne prepriča le s svojim človeškim entuziazmom, odprtostjo in organizacijskimi sposobnostmi, temveč tudi z mnogoterimi strokovnimi izkušnjami in talenti, ki segajo od publicistike, dela z institucijami, proizvajalci oz. firmami, komunikacije z mediji in nenazadnje z arhitekti samimi. Hiša arhitekture in ZAPS sta v njej v pravem trenutku našla pravo osebnost, ki stroki in javnosti pomaga pri ponovnem uveljavljanju kvalitetne arhitekture.



ZLATI SVINČNIK
Dekleva Gregorič arhitekti –
Naselje razgledi Perovo


Foto: Miran Kambič

Naselje je primer običajne urbanistične zasnove individualne gradnje za trg. Je brez posebnih urbanih odlik, kar pa je nadgrajeno s prepričljivo in inovativno oblikovno zasnovo objektov ter razredčeno prednjo vrsto objektov. To omogoča razgled na Kamniške Alpe tudi stanovanjskim dvojčkom v drugi vrsti. Zato je dokaz, da presežna arhitekturna ustvarjalnost ni sama sebi namen, ampak s svojo posebnostjo lahko postane celo glavni prodajni adut. Oblikovna zasnova objektov ustvarja likovno igrivo in monumentalno kompozicijo prisekanih volumnov na temnem podnožju, kjer gre za likovni dialog s kuliso gorske pokrajine v ozadju. Materialna delitev na temno pritličje in razgibano leseno nadgradnjo pomeni tudi stik z naravno logiko gozdne pokrajine v neposredni bližini.

ZLATI SVINČNIK
Enota – Športna dvorana Podčetrtek


Foto: Miran Kambič

Dvorana je uspešen primer javne zgradbe, ki ni samo športna dvorana, ampak tudi fleksibilno uporaben centralni javni pokriti prostor naselja. Dislocirana lega objekta, ki je glede na naselje postavljen na drugo stran ceste, je bila spretno izkoriščena. Iz degradirane pozicije za nasipom je ustvarjena nova vstopna poteza krajinsko izoblikovane rdeče preproge, ki je v močni rdeče-črni barvni obdelavi prepričljiv vstopni nagovor nove stavbe. Odlika projekta je tudi krajinska vključitev temnega volumna nove stavbe v naravni kontekst športnega parka in kontinuiteta značilnega oblikovanja stavb, saj dvorana z drugimi novimi objekti naselja ustvarja sklenjeno celoto. Zunanji oblikovalski jezik se nadaljuje v notranjo pokrajino objekta, ki je primer likovno uravnotežene rešitve z racionalno uporabo recikliranih materialov.

ZLATI SVINČNIK
Mojca Gregorski in Ajda Vogelnik Saje- Športna dvorana Kidričevo


Foto: Miran Kambič

Dvorana je dober primer anonimne in natančno izvedene zgradbe, ki se nevslijivo a prepričljivo vključuje v svojo okolico. Volumen dvorane je vkopan v teren, s tem pa je njen zunanji gabarit prilagojen merilu prostora. Nadzemni del dvorane je optično znižan z dinamično horizontalno potezo strehe, ki s svojim temnim volumnom lebdi nad pokrajino in s svojimi čelnimi previsi uokvirja poglede v gozd. V prečni smeri je stavba transparentna in obojestransko predrta z okenskimi cezurami, ki prepuščajo poglede skozi dvorano v pokrajino, s tem pa je poudarjen vtis lebdenja, kar je ena izmed glavnih odlik zgradbe. Kontrastno beli betonski paravan na strani igrišč se s svojo dinamično in lahkotno zasnovo uspešno ujame s športnim dogajanjem.

ZLATI SVINČNIK
Atelje Ostan Pavlin- Kolesarska pot Bohinj



Foto: Aleksander S. Ostan

Kolesarska pot, ki poteka od Bohinjske Bistrice do Bohinjskega jezera in naprej do Srednje vasi, je presežek pri oblikovanju tematskih kolesarskih poti pri nas. Pot, večinoma speljana po poljskih poteh sestavlja posrečeno mešanico lepe kolesarske ture, izjemnih vedut, kulturne in naravne krajine ter avtorske urbane opreme. Počivališča in razgledišča so dobro postavljena, objekti in elementi urbane opreme pa zanimivo in domiselno oblikovani saj so elementi v materialu in obliki skladni z lokalno arhitekturno dediščino in kulturno krajino. Pot s počivališči je v celoti vpeta v širši prostor in se z njim tudi odlično ujame. Za Bohinj, kjer je aktivni turizem vodilo, je to vsekakor strateški projekt, za vse prihodnje tematske kolesarske poti pri nas pa vzorčni primer dobre prakse.

ZLATI SVINČNIK
mag. Jelko Valenčak in skupina načrtovalcev Locus, d. o. o., za urbanistični načrt Šempetra in Vrtojbe


Urbanistični načrt za naselji Šempeter in Vrtojba je uspešen poskus načrtovanja skupnega urbanega območja naselij, ki sta v neposredni bližini pomembnih regionalnih središč, Nove Gorice in italijanske Gorizie. Razvoj naselij, še zlasti v neposredni bližini pomembnejših urbanih središč, je deležen neprimerne načrtovalske obravnave in praviloma prepuščen strateško nepremišljenim ali celo stihijskim odločitvam. Projekt ima pomemben metodološki pristop in jasno izražen osnovni koncept prostorskega razvoja območja. Nedvomno gre za projekt, ki bo pripomogel k obogatitvi aktualne načrtovalske prakse predvsem v smislu spodbujanja uravnoteženega in trajnostnega prostorskega razvoja naselij in kakovosti bivanja, zagotavljanja ambientalnih kakovosti prostora in varstva okolja.

ZLATI SVINČNIK
Ferdo Jordan in skupina načrtovalcev LUZ, d. d., prof. Janez Koželj, mag. Miran Gajšek, Tomaž Souvan in skupina načrtovalcev MOL za OPN MOL ID


Občinski prostorski načrt Mestne Občine Ljubljana – ID je interdisiciplinaren projekt, ki pomeni sklepno fazo izredno obsežnega, več let trajajočega strokovnega dela različnih strokovnih profilov. Skupini pripravljavcev akta je na podlagi predhodno strokovno dognanih in usklajenih strateških konceptov prostorskega razvoja MOL uspelo izdelati prostorski in urbanistični dokument, ki vsebuje ne le vse z zakonom predpisane elemente, ampak tudi številne druge urbanistične vsebine, ki bodo lahko prispevale k ustreznejšemu ravnanju v prostoru. Iz stanja kaotičnega zbira preštevilnih in večinoma zastarelih prostorskih in urbanističnih aktov, ki so doslej veljali na območju MOL, je Mestna občina Ljubljana dobila nov, celovit, koherenten in pregleden prostorski dokument kot podlago za učinkovit, sodoben in trajnosten prostorski razvoj mesta.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.