Novice

Kreativne zadruge

Pridružite se nastajanju kreativnih zadrug!

25.10.2011

Kreativne zadruge si bodo prizadevale vzpostaviti organizacijsko in fizično infrastrukturo, ki bo mladim ustvarjalcem na začetku poklicne poti omogočala uporabo nezasedenih zasebnih in javnih objektov za namen dela in bivanja.

Zakaj kreativne zadruge?

Svobodni ustvarjalci so pomembna družbena skupina, ki pozitivno vpliva na razvoj kulture in družbe, vse več ekonomskih teorij pa poudarja tudi širšo gospodarsko pomembnost poklicev in dejavnosti, povezanih z inovativnostjo in kulturo, imenovanih tudi kreativne industrije. Veljajo za hitro rastoči sektor, ki lahko zadržuje, ustvarja in privablja inovativno in izobraženo delovno silo.

Mladi svobodni ustvarjalci na področju kreativnih industrij pri nas po koncu šolanja vstopajo v okolje, v katerem so izpostavljeni priložnostnemu delu, omejenim socialnim pravicam, neurejenemu urniku… V takih okoliščinah je njihov prispevek k družbenemu in gospodarskemu življenju na vseh ravneh omejen.

Bistven dejavnik socialne varnosti je prostor za bivanje, ključen pogoj za delo pa je delovni prostor. Z dostopom do ugodnih prostorov za bivanje in delo bi imeli mladi svobodni ustvarjalci širšo izbiro poklicnih poti, s tem pa bi se bistveno povečal ustvarjalni potencial te pomembne družbene skupine, ki ima za družbo tudi pomemben gospodarski potencial.

Pomembne prednosti za kakovost življenja in delo prinaša povezovanje različnih svobodnih ustvarjalcev v prostorsko povezane stanovanjske in delovne enote – kreativne zadruge – ki omogočajo povezovanje, delitev skupnega prostora, interakcijo, medgeneracijsko komunikacijo, povezovanje med različnimi področji ustvarjanja in aktivno delovanje v lokalni skupnosti.

Dukz

Na teh izhodiščih je osnovano novoustanovljeno Društvo za ustanavljanje kreativnih zadrug (DUKZ), ki za začetek združuje posameznike s področij oblikovanja, arhitekture, urbanizma, likovnih umetnosti, ekonomije, sociologije in prava. Njihovo sodelovanje se je začelo pri projektu Ustvarjalnih skupnosti na pobudo skupine Maja Farol, Inštituta za politike prostora, AVA – Akademije za vizualne umetnosti in ljubljanske Fakultete za arhitekturo, ter se nadgrajevalo pri projektih Boks in Krater Bežigrad.

Društvo je odprto za sodelovanje s posamezniki in organizacijami z vseh področij, saj se zaveda, da lahko projekt v takšnem obsegu izpelje le v sodelovanju različnih profilov. Eden izmed ciljev kreativnih zadrug je tako vzpostavitev mreže posameznikov in organizacij različnih profilov svobodnih poklicev.

Društvo želi biti mrežna organizacija, ki bo skrbela predvsem za promocijo kreativnih zadrug, njihovo vzpostavitev in pomoč pri izvedbi, ter omogočala povezovanje med člani zadrug in trgom. Mreža bo tako služila podpori pri organizaciji, izvedbi in delovanju kreativnih zadrug.

Z vzpostavitvijo kreativnih zadrug želi društvo prispevati tudi k urbani regeneraciji degradiranih območij v mestih. Fizično infrastrukturo zadrug želi namreč vzpostaviti predvsem s pomočjo začasne uporabe obstoječih praznih objektov, opuščenih gradbišč ali uporabe in obnove dotrajanih ali manj vrednih objektov, kot so delavnice, skladišča ipd.

Posamezna kreativna zadruga bo vezana na manjše območje ali sosedstvo, v okviru katerega bo mogoče urediti večje število delovnih ali delovno-bivalnih enot in skupnih, npr. galerijskih ali vadbenih prostorov. Zadruga bo nudila članom tako organizacijsko kot informacijsko podporo. Preko organizacijske mreže bo omogočen dostop do različnih posameznikov, podjetij, organizacij, orodij in znanj.

Baza iskalcev prostorov

Ena prvih aktivnosti društva je vzpostavitev baze iskalcev prostorov za delo in bivanje. V ta namen so v društvu pripravili kratek spletni vprašalnik, k izpolnitvi katerega ste vabljeni vsi svodobni ustvarjalci v kreativnih industrijah, ki iščete ugodne prostore za delo in bivanje. Odgovore bo društvo analiziralo in predstavilo organizacijam, podjetjem in drugim institucijam, s katerimi bo sodelovalo pri vzpostavljanju kreativnih zadrug, nastala baza povpraševanja po prostorih pa bo nudila tudi osnovo za pogovore z lastniki nepremičnin.

Vabljeni torej k nastajanju kreativnih zadrug!

Kontakt: Blaž Murn, predsednik društva

Naslov: Društvo za ustanavljanje kreativnih zadrug, Tržaška 2, SI-1000 Ljubljana

E-pošta: kreativnezadruge@gmail.com

Facebook: Kreativne Zadruge

Twitter : Kreat_Zadruge

Komentarji (1)

  1. Matej80, 30.10. 2011, 22:10

    Spoštovani! Najprej vse pohvale za trud! Vendar je moje skromno mnenje, da bi se morali problema lotiti z drugega konca – pri glavi namreč, ne pri repu. Na kratko bom opisal bom stanje na področju arhitekture, kjer lahko trdim, da je situacija trenutno katastrofalna. V bazi brezposelnih je na Zavodu za zaposlovanje samo v ljubljanski regiji, trenutno prijavljenih okoli 90 inženirjev arhitekture. Žal tudi pretekla leta, ko se je veliko gradilo in projektiralo, mladi niso imeli priložnosti stopati v delovna razmerja v arh. birojih – kakor, da za naš poklic ne veljajo pravice, ki gredo iz delovnih razmerjih v drugih panogah, kakor da smo nekaj posebnega, kakor da mi tega ne rabimo. Vzvišeno!? Priznajmo si enkrat, da je arh. projektiranje profitna dejavnost, vsem umetniškem pridihu navkljub. Če ne verjamete tej trditvi, si v bazah delodajalcev(recimo AJPES), ali pa po novem tudi preko supervizorja, poglejte evidentirane dobičke in prejemke najbolj uglednih birojev. V istih bazah lahko razberete, koliko ima biro zaposlenih sodelavcev. Ugotovili boste, da so ponavadi zaposleni le lastniki teh birojev, vsi ostali pa so honorarni delavci, preko lastnih espejev, avtorskih pogodb in kar je najhuje – študentskih napotnic. Nič novega ni, da je država že zdavnaj izgubila kompas in ne ve več kako bi uredila delovno zakonodajo in s tem študentsko delo! Sprašujem pa se, kje je vsa tako opevana morala in etika prevzvišenih arhitektov, ki jim ostajajo ogromni dobički, za njih pa rišejo študentje za pet evrov na uro, ali pa so celo tako dobri, da jim dovolijo delati kar zastonj! Kot sam Le Corbusier!? Koliko časa bo država še to dopuščala, namreč izkoriščanje mladine za bogatenje elite? Ne nazadnje, koliko časa misli država plačevati prispevke svobodnih kulturnih delavcev arhitektom, ki delujejo v profitni dejavnosti arh. birojev, ki jim ostajajo veliki dobički, ni jim pa potrebno plačevati prispevkov za svoje zaposlene? In kaj ZAPS poreče na vse to?! Modro molči… Zato pa apeliram na mlade – pri glavi smrdi, tam se je treba lotiti!

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.