Knjige

Edo Mihevc

vodnik po arhitekturi

28.12.2011

V zadnjem tednu iztekajočega se leta 2011, ki smo ga posvetili stoti obletnici rojstva profesorja Eda Mihevca, graditelja slovenske obale, je izšla v založbi Fakultete za arhitekturo in Javne agencije za knjigo republike Slovenije »Edo Mihevc, vodnik po arhitekturi«.

Knjiga, ki obsega 493 strani, je nastala iz dopolnjene diplomske naloge Tomaža Budkoviča pod mentorstvom prof. Janeza Koželja.

Vodnik po arhitekturi Eda Mihevca je pregledno urejen pregled njegovega celotnega opusa, ki ga dopolnjujejo razlage in ocene, kakršne je omogočil šele vpogled v celoto. V vodniku zbrano delo dopolnjuje oris Mihevčeve arhitekture v Trstu in Gorici, ki ga je pred leti  napisal Boris Korošic. Obe knjigi bosta vsekakor koristni za bolj poglobljeno raziskovanje najboljših Mihevčevih del v prihodnosti.

Mihevčevo življenjsko delo obsega 117 stavb in 9 spomenikov, ki jih je zasnoval med leti 1947 in 1981.  Največ, 28 stavb je postavil v Ljubljani, 17 v Izoli in 16 v Kopru, 13 v Portorožu, 12 v Luciji, 7 v Piranu,  6 v Ankaranu in 6 v Trstu, 4 v Žusterni, 2 v Fiesi, po eno v Dolenjskih toplicah,  v Novem mestu, v Strunjanu,  v  Šmarjeških toplicah in Gorici. Predstavitve posameznih stavb spremljajo posebej izdelani zemljevidi in risbe v enotni tehniki in v merilu, ki nudijo vpogled v zasnovo stavb, med tem ko fotografijam dodani  opisi pomagajo razumeti, kako so bile stavbe postavljene v prostor. Z vodnikom v roki bo ogledovanje Mihevčeve arhitekture za vse bolj zanimivo in poučno.

Bralcem vodnika priporočamo, naj ga najprej preberejo ali vsaj pozorno pregledajo. Iz orisa življenja in dela arhitekta ter iz opisov posameznih del bodo lahko sami ugotovili, katera njegova arhitektura je bolj zanimiva in katera bolj vredna ogleda od druge, še posebej zato, ker je arhitekt nekatere rešitve in oblike zazidave tudi namenoma bolj ali manj ponavljal. Poleg tega so nekatere stavbe zanimive po novostih, ki jih je k nam arhitekt uspešno prenašal, druge so zanimive, ker so postale bodisi po svoji velikosti, nenavadni obliki ali novi tehnologiji mestne ikone, ene so vredne pozornosti zaradi privlačnega ambienta, druge spet zaradi polemik, ki so jih sprožile.

Njegova arhitektura je bila vsekakor moderna, vendar prilagojena domačim  razmeram, družbenim potrebam in razpoložljivim možnostim. Zato je bil za ene modernist, za druge regionalist, za tretje ambientalist, enkrat bolj v eno, drugič bolj v drugo smer,vendar ves čas zvest vsem trem arhitekturnim smerem. Kakorkoli že, bistveno sporočilo vodnika je, da je bilo pooblastilo, ki ga je Mihevc dobil za urbanistično in arhitekturno preobrazbo Obale, srečna zgodovinska okoliščina, zaradi katere se je lahko v šestdesetih in sedemdesetih letih izoblikovala sicer izrazito avtorska, vendar prepoznavna identiteta novih naselij in prenovljenih mest v Slovenski Istri, ki jo zaznamuje enotnost različnega.

Edo Mihevc, vodnik po arhitekturi

Tomaž Budkovič, Janez Koželj

Oblikovanje: Lenka Trdina

Lektorica: Mojca Kambič Budkovič

Recenzenta: Matevž Čelik, Miha Dešman

Založila: Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana

Tisk: Birografika BORI, Ljubljana

Naklada: 500 izvodov

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.