Novice

Urbanizem

Ustanovitev nove študijske smeri na Fakulteti za arhitekturo

prof. mag. Peter Gabrijelčič, dekan Fakultete za arhitekturo

23.01.2012

Z naraščanjem družbene kompleksnosti in s tem povezane večje raznolikosti interesov v prostoru, se tudi v Sloveniji krepi potreba po večjem številu usposobljenih strokovnjakov s področja urbanizma, ki bodo sposobni umiriti prisotna prostorska navzkrižja, poiskati skladne prostorske rešitve in jih uresničiti kot kvalitetne urbane ambiente. Kvalitetno urejeno in oblikovano urbano okolje zagotavlja prostor za varno in zdravo življenje ter spodbuja večjo ustvarjalnost ljudi, zato je pomembni pogoj za splošni družbeni in ekonomski razvoj.

Zaradi divje rasti mest sta ogrožena zdravje ljudi in ravnovesje naravnih danosti na našem planetu. Usmerjanje zapletenega sodobnega razvoja mest zahteva znanja, ki presegajo okvir klasične arhitekture, zato smo arhitekti razvili posebni sklop poglobljenih vedenj, ki ga imenujemo urbanizem. Nekoč ni bilo ločnice med arhitekturo in urbanizmom. Ugledni slovenski arhitekti, kot so bili Maks Fabiani, Jože Plečnik, Ivan Vurnik, Edvard Ravnikar in Edo Mihevc, so bili hkrati tudi urbanisti in načrtovalci mestnega prostora. Celo več. Veljalo je pravilo, da je lahko uspešen urbanist le tisti arhitekt, ki preseže okvir ožjega znanja arhitekture in mu doda še širše razumevanje tako fizičnega kot družbenega prostora. Potem, ko arhitektura ni bila sposobna s svojim klasičnim instrumentarijem slediti problemom naglega razvoja mest, je to vlogo prevzel tehnični urbanizem. Poudarjanje pogosto le racionalnega, tehničnega vidika v urbanizmu, je ločilo obe dejavnosti do te mere, da se je arhitektura urbanizmu preprosto odpovedala. Ločitev, izvorno sicer povezanih dejavnosti, je privedla do zmede v prostoru, zato smo danes priča procesu ponovnega spajanja obeh disciplin oziroma razkrivanju njunih skupnih temeljev in novih medsebojnih povezav.

Na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo smo prisluhnili novim potrebam družbe in smo zato izoblikovali nov Univerzitetni študijski program urbanizma, ki ga bomo pričeli izvajati v prihajajočem študijskem letu 2012/13 v tesni povezavi z obstoječim programom arhitekture. V razliko od obstoječega enotnega petletnega magistrskega študija arhitekture je študijski program urbanizma organiziran po bolonjski shemi 3+2. Tako se konča triletni dodiplomski program urbanizma s pridobitvijo naziva diplomirani inženir arhitekt urbanist, in dvoletnem magistrski študij, ki je v pripravi, z nazivom magister inženir arhitekt urbanist.

Diplomanti, in kasneje magistri urbanizma, bodo z novim programom pridobili široka znanja s področja urbanizma, arhitekture, tehnike in družboslovja, zato bodo usposobljeni za izvajanje najrazličnejših nalog na različnih ravneh in področjih urejanja prostora. Pridobili bodo tudi potrebna projektantska znanja in sposobnosti za ustvarjalno kompozicijsko delo, zato bodo lahko tvorno sodelovali tako z arhitekti kot tudi s inženirji tehničnih disciplin in družboslovci. Lahko bodo opravljali naloge na nivoju državnih ali občinskih urbanističnih služb ali pa bodo v vlogi urbanistov- -arhitektov projektantov pripravljali prostorske načrte od malih prostorskih enot in urbanih ambientov do mestnih načrtov.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.