Knjige

Lov za prostor v vesolju

arhitekturni izziv za prihodnost

pripravila Anja Koršič Mravlje

12.03.2012

Konec preteklega leta  je Fakulteta za arhitekturo izdala knjigo Chase For Space (Lov za vesoljem) avtorja Nejca Trošta. Izdana je v angleškem jeziku.

Chase For Space (Lov za vesoljem) je transdisciplinarna knjiga, ki preučuje vpliv bodoče komercializacije vesolja na arhitekturno disciplino. V zadnjih letih smo priče dogodkom, ki dokazujejo, da bo dostop do vesolja postal cenejši in varnejši. Nevladne organizacije in podjetja po svetu namreč premikajo tehnološke meje in se tako postavljajo ob bok dragim vladnim vesoljskim programom. Knjiga predvidi oblike, tehnologije in prakse j, ki bodo civilistom omogočile dostop do vesolja.

Večja prisotnost človeka v vesolju namreč postavlja v ospredje tudi vlogo arhitekture in oblikovanja prostorav breztežnosti. Arhitektura kot transdisciplinarna znanstvena veda odgovarja specifičnim lastnostim prostora. Vesoljska arhitektura (space architecture) je fenomen, ki so ga oktobra 2002 na svetovnem vesoljskem kongresu v Houstnu definirali kot: teorija in praksa oblikovanja bivalnih prostorov v širšem vesolju. Današnje vesoljske postaje so konglomerat strojev, ki omogočajo znanstvenikom bivanje in raziskovanje v izjemno skromnih razmerah. Turistom, ki bodo potovali na bodoče vesoljske hotele, bo potrebno ponuditi bolj ekstrovertiran ambient, pomemben je pogled navzven, na Zemljo in zvezde. Kreiranje za bodoče vesoljske turiste, civiliste v breztežnosti, bo postavilo neka nova pravila oblikovanja prostora. Tega se zavedajo vsi ključni akterji komercializacije vesolja in razvijalci novih tehnologij, katerih cilj je omogočiti lažji in cenejši dostop do vesolja. Arhitektura v vesolju mora podobno kot na Zemlji v ospredje torej postaviti človeka, stroj pa se mora temu prilagoditi. Pri razvoju in oblikovanju so pomembni tudi psihologija, svetloba, fizična aktivnost posadke, ergonomika, sluh in vonj ter otip materialov. Naloga arhitekta tudi v vesolju ostaja, da vse te stroke združuje v neko smiselno funkcionalno in estetsko celoto.

»Potrebna sta torej zelo široko znanje in povezovanje ljudi iz različnih strok, da napravijo nekaj izjemnega. Timsko delo je temelj preteklih in prihodnjih vesoljskih programov in arhitekt igra tu vlogo dirigenta,« pravi mladi avtor, Nejc Trošt.

Ob vstopu civilistov v vesolje bo estetika postala pomemben element v vesoljski arhitekturi, saj so le-ti navajeni na določene življenjske standarde.

»Zanje bo ključna percepcija zunanjega sveta, Zemlje, Lune in zvezd. Današnje postaje so introvertirane. Okno kot arhitekturni element ima tako na Zemlji kot v vesolju izreden pomen za počutje ljudi,« še pove Trošt in razloži, da razvoj že gre v tej smeri. Na mednarodni vesoljski postaji ISS so februarja 2010 vgradili doslej največje okno s premerom dveh metrov.

Knjiga Chase For Space se umešča v bogato tradicijo raziskovanja in premišljevanja o snovanju človeku prijaznih prostorov v nezemeljskih pogojih. Leta 1929 je Herman Potočnik Noordung, prvi načrtovalec in arhitekt vesoljskih postaj izdal knjigo »Problem vožnje po vesolju« in postal utemeljitelj in pionir vesoljske arhitekture. Tudi danes so za nekaj znanstvenih in tehnoloških dosežkov, ki krožijo po Zemljini orbiti, zaslužena slovenska podjetja in naši vrhunski znanstveniki, ki so s svojim delom pripomogli k razvoju določenih telekomunikacijskih naprav.

Nejc Trošt je mlad arhitekt in oblikovalec. Eno izmed njegovih glavnih interesnih področij je oblikovanje ekstremnih okolij. K temu ga vodi želja po raziskovanju neznanega in neodkritega.

»Od nekdaj me je zanimalo letalstvo. Ko letiš, je občutek svobode neopisljiv, ko pa sem izkusil breztežnost, se je v meni prebudila tudi želja po spoznavanju vesolja

V času študija na Fakulteti za arhitekturo je bil v veliki meri vključen v projekte, povezane z ekstremnimi življenjskimi razmerami v ekstremnih prostorskih pogojih. Od leta 2004 na mnogih različnih projektih sodeluje z intermedijskim umetnikom Markom Peljhanom. Leta 2008 je sodeloval pri izvedbi paraboličnih letov v Zvezdnem mestu v Rusiji in pomagal organizirati eksperimentalne umetniške projekte, izvedene v breztežnostnem stanju znotraj letala llyushin IL-76MDK (znani londonski slikar Nasser Azam je slikal na platno v stanju lebdenja v breztežnosti). Na odpravi je Trošt doživel 12 nepozabnih minut breztežnosti. Izkušnje gibanja v prostoru so ga tako fascinirale, da je zadnji dve leti svojega študija posvetil raziskovanju  vesoljske arhitekture oziroma raziskal fenomen breztežnostne arhitekture. V letih 2009 in 2010 je z oblikovanjem novemu okolju prijaznih mobilnih bivalnih enot sodeloval pri odpravah na Arktiko in Antarktiko. Poleg tega je tudi soustanovitelj podjetja C-Astral,  kjer so razvili prvo slovensko brezpilotno letalo, s katerim lahko nadzirajo promet, analizirajo stanje na zemeljskih plazovih, pridobivajo geografske informacije in podobno.

V letu 2009 je na Fakulteti za arhitekturo pri mentorju mag. Petru Gabrijelčiču in somentorjema dr. Špeli Hudnik in dr. Vojku Kilarju diplomiral z nalogo »Idejni projekt za potniški terminal – kozmodrom na letališču Edvarda Rusjana v Mariboru«, ki bi nekdaj nepomembno mariborsko letališče postavila na svetovni zemljevid in zanjo prejel Trimovo raziskovalno nagrado za najboljša diplomska, specialistična,magistrska dela in doktorske disertacije.

»Letalstvo je postalo neke vrste rutina, avtobus današnje dobe. Vesoljski podvigi bi  ponovno privabili množice na letališča. Ljudje, ki bodo soočeni s tovrstnimi potovanji bodo izkusili nekaj povsem novega, nenavadnega, strah jih bo. Stres, ki bo prisoten pred samim letom je eden večjih izzivov, s katerim se ukvarjajo režiserji tovrstnih letov. Arhitektura terminala, prostora za pripravo potnikov, tako postane ključen element pred samim letom.  Mislim, da je to izredno zanimiva naloga za arhitekte. S podobnimi problem so se srečevali arhitekti, ko so snovali prve potniške terminale za konvencionalna letala. Kmalu so ugotovili, da se potniški terminali ne morejo zgledovati po klasični arhitekturi. Letala so nova, revolucionalrna tehnologija in takšna naj bodo tudi letališča! Ideja komercialnega kozmodroma pa je realnost, saj smo jo že doživeli na otvoritvi v New Mexicu, « razloži Nejc Trošt.

Navdih za knjigo je Trošt dobil po srečanju sodobnih pionirjev vesoljskih poletov Burta Rutana in Sira Richarda Bronsona ter dejstvo, da na temo vesoljske arhitekture v arhitekturni stroki ni primerne literature.

Profesor Peter Gabrijelčič, dekan Fakultete za Arhitekturo je Nejca Trošta označil za inženirja,  filozofa ter norca, ki hodi izven okvirov. »Takšne nore ideje, ki so na meji realnega in utopičnega potrebujejo podporo in vesel sem, da me je fakulteta podprla na tej poti. Sam se imam bolj za inženirja, čeprav se mogoče zdi obratno. Ta meja je zelo tanka,« je v enem od intervjujev dejal Trošt.

Fotografije na desni: Miha Bratina.

Odlomki recenzij v angleškem jeziku:

»I know Nejc Trošt because of his interest in space architecture and desire to get a Master of Science in Space Architecture degree at SICSA. I was impressed to learn that he already has a published book under his belt and was even more impressed when I had a chance to read it by its profundity and professionalism. Although there are many examples of literature about the history of human space exploration, the “Chase for Space” book stands alone giving a reader a chance to look at our space exploration journey from a different angle of emerging new private enterprise possibilities. The book also has an excellent format which navigates a reader gradually from the first steps of space exploration to contemporary commercial endeavors. Remarkable illustrations and fascinating interviews bring interesting insights from people who have first-hand experience and know about space challenges and opportunities. The book can definitely be a helpful reference book for one who is interested in investigating space exploration and current commercial space enterprises.«

Olga Bannova, MS-Space Architecture; Research Associate Professor, SICSA

»In his new book “Chase for Space”, Nejc Trošt a young architect from Slovenia catches a fascinating moment in human history, which evolved at the very first decade of the 3rd millennium. A time as exciting as the late 1920, when Oberth and Goddard launched their first rockets and Slovenian engineer Noordung published his foresighted book “The Problem of Space Travel – The Rocket Motor”. Human spaceflight recently reached its 50th anniversary, but it is not until the last decade, that private spaceflight and space tourism are becoming reality. A concept which still has been considered science fiction at the turn of the millennium by many so called space experts. We are all very fortunate to live in a time, where we can witness this new step forward in the discovery of the world of weightlessness and stunning views of our precious planet and the endless universe. Trošt lets us be part of these views in his beautifully laid out book, where many full double page pictures and interviews with some of the pioneers of private spaceflight like Burt Rutan give us the sensation of standing right at the horizon of this new age of space flight. A challenge, not only for architects.«

Andreas Vogler, MSc ETH Arch; Director, Architecture and Vision

knjiga Chase For Space

Avtor: Nejc Trošt

Soavtorji: Špela Hudnik, Jan Trošt & Marko Peljhan

Prolog: Peter Gabrijelčič

Predgovor: John Zukowsky

Intervjuji z: Burt Rutan, Brian Binnie & Yuri Ivanovich Malenchenko

Recenzenta: Olga Bannova & Andreas Vogler

Založila: Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana

Jezik: Angleški

Oblikovanje: Janja Gomezel & Nejc Trošt

Tisk: Božnar in partner

Naklada: 1000 izvodov

Trda vezava: 180 strani, 125 slik

ISBN: 987-961-6823-14-2

Spletna stran: www.chaseforspace.com

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.