Praksa

Trajnostno mesto Berlin

06.05.2012

Mesto Berlin velja kot prostor odprte družbe, z visoko kulturo uporabe javnega prostora (parkov, trgov, notranjih prizorišč), in z močno razvito kulturno infrastrukturo na vseh področjih in gospodarskim razvojem ter je zasnovan na t.i. zelenih tehnologijah. Naštete tendence se močno manifestirajo v prostoru s stavbami in s širšimi mestnimi ureditvami in ga oblikujejo kot zgoščen preplet različnih sistemov in procesov s pravo mero urejenosti in fleksibilnosti.

Pomladi 2012 smo se odpravili na strokovno ekskurzijo v Berlin s ciljen poglobiti splošna znanja s področjij vzdržnega urejanja javnega prostora in načrtovanja ter izvedbe in uporabe ključnih stavbnih struktur mesta

V sami strukturi mesta se poznajo posledice velikih zgodovinskih obratov, dogodkov, dejstev, predvsem pa rasti ob koncu devetnajstega stoletja in močno porušenost med 2. Svetovno vojno ter razdeljenost v povojnem času.

Danes je Berlin sodobna evropska prestolnica s tremi opernimi hišami, 150 gledališči, s koncertnimi dvoranami, z 200 obrobnimi gledališči, s 50 otroškimi gledališči,s 170 muzeji in z 9 umetniškimi palačami.

Sodobni Berlin je znan tudi kot mesto z najbolj trajnostno srednjeročno vizijo, ki seže čez mandate trenutnih upravljalcev. Najbolj pomemben dokument s tega področja je lokalna Agenda 21, ki jo je berlinski predstavniški dom sprejel 08. junija 2006, s čimer je napovedan trajnostni razvoj kot osrednja vizija mesta. Gre za akcijski načrt, ki vključuje vsa glavna politična področja. Cilj je ustvariti družbo, v kateri se svoboda in kakovost življenja zagotavlja vsem državljanom in vsem generacijam.

Na ekskurziji smo si ogledali 41 projektov, zanimivo pa se mi zdi izpostaviti primer regeneracije in uporabe javnega prostora – nekdanjega letališča Tempelhof, ki je bilo pred 2. svetovno vojno eno najpomembnejših letališč v Evropi, z eno največjih takratnih stav na svetu. Med hladno vojno je predstavljal edino povezavo zahodnega Berlina z zahodno Nemčijo. Danes je Tempelhof s svojim odprtim prostorom in kvalitetnim načrtovanjem odličen primer revitalizacije velikega degradiranega urbanega območja v mestu v urbani parka 21. stoletja.

Po natečaju leta 2008 so se odločili ustvariti park kot nevtralen prostor za vse uporabnike, upoštevajoč načela trajnostnega razvoja. V skladu s tem so razdelili tudi programsko vsebino na šest strateških sklopov: čiste tehnologije prihodnosti, znanje in učenje, šport in zdravje, dialog religij in integracija prebivalcev okoliških sosesk, uporaba starih stavbnih struktur za potrebe novih uporabnikov.

Sami smo ga obiskali med proslavljanjem praznika dela in se prepričali, da kot takšen deluje. Prizorišče funkcionira kot enoten, demokratičen prostor, ki je v tem primeru gostil okrog 30000 obiskovalcev. Pomembno je poudariti, da ni šlo za dogodek z organiziranim programom, odrom in nastopajočimi, temveč le za prostor z minimalno parkovno in sanitarno infrastrukturo, ki so jo uporabniki lahko uporabljali in se po želji združevali v večje ali manjše skupine. Tako so svoje mesto lahko našle različne socialne, starostne skupine in subkulture.

Ob tem je v prostorih nekdanje upravne stavbe, ki na eni strani polkrožno zamejuje prizorišče, na voljo pestra kulturna ponudba v vidu razstav in projekcij.

Drugi razvojni model, ki bi ga veljalo predstaviti je projekt »Green Moabit«, ki predvideva preobrazbo največjega industrijskega območja v središču Berlina v trajnostno sosesko s stanovanjskim in poslovnim programom. Mestne oblasti so lokalnim prebivalcem, obrtnikom in lastnikom zemljišč ponudile udeležbo pri razvoju projekta. Upoštevajoč interese vseh partnerjev skupaj so oblikovali načrt za relativizacijo tega območja v prijetno in “bodočnosti ustrezno” sosesko. Kot ključna izhodišča zastavili so si trajnostno ravnanje na področju energije, vode, ravnanja z odpadki in recikliranje ter razvoj mobilnosti.

Za mesto je ravno tako pomemben tudi razvoj in optimizacija prometne infrastrukture, kjer krepijo t.i. »sinhroniziran preplet« štirih transportnih sistemov javnega prometa. V zadnjem desetletju so zgradili 90 mostov ter uredili profile nekaj tisoč cest. Mestne oblasti konstantno utrjujejo mesto navznotraj, ga gostijo in hkrati razvijajo nova območja mešane rabe na obrobjih. V ta namen so tudi razvili portal, kjer se vsakdo lahko seznani z več kot 1000 lokacijami v mestu, in sicer z vsemi parametri, ki so primerne za gradnjo.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.