Dogodki

Mario Giacomelli, Iz arhiva Luigija Crocenzija

Otvoritev razstave 6. junij 2012 ob 19. uri

Mednarodni grafični likovni center, Grad Tivoli, Pod turnom 3, Ljubljana

6. junij – 1. julij 2012

Razstava predstavlja izbor najbolj reprezentativnih del italijanskega fotografa Maria Giacomellija.

Kustos razstave je Walter Liva, CRAF.

Ustanova CRAF – Centro di Ricerca e Archiviazione della Fotografia iz Spilimberga v obmejni deželi Furlaniji–Julijski krajini je leta 1995 pridobila v hranjenje arhiv pisem, knjig in fotografij italijanskega fotografa Luigija Crocenzija. V arhivu je še posebej dragocena zbirka več kot 250 vintage fotografij, ki jih je v obdobju od petdesetih do konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja posnel Mario Giacomelli, eden najpomembnejših italijanskih fotografov 20. stoletja. Mario Giacomelli in Luigi Crocenzi, oba fotografa, sta bila namreč tudi dobra prijatelja, skupaj sta sodelovala pri dveh filmskih scenarijih, in sicer za film Un uomo una donna un amore (En moški ena ženska ena ljubezen), 1961, in dve leti kasneje za film A Silvia (Silviji).

Prvi del razstave predstavlja serija fotografij iz 50-ih let prejšnjega stoletja: Prime fotografie (Prve fotografije), Nudi (Akti), Mare (Morje), Paesaggi (Krajine) – te so bile stalnica tudi v poznejšem opusu Maria Giacomellija, Puglia (Apulija), Gente dei campi (Podeželani), Lourdes (Lurd) in Scanno. V drugem delu so na ogled avtorjeve mojstrovine iz 60 in 70-ih let: Mattatoio (Klavnica), Io non ho mani che mi accarezzino il viso (Nimam rok, ki bi mi božale obraz), A Silvia (Silviji), La buona terra (Dobra zemlja), Verrà la morte e avrà i tuoi occhi (Prišla bo smrt in imela bo tvoje oči), Motivo suggerito dal taglio dell’albero (Motiv, ki ga je ponudilo sekanje drevesa), Caroline Branson in Studenti (Študentje).

Mario Giacomelli je eden najvidnejših italijanskih fotografov. Bil je samouk in ni pripadal nobeni šoli. Uvršča se med predstavnike italijanskega neorealizma, smeri, ki se je začela po letu 1945 predvsem na področju filma. Le-ta se pri Giacomelliju kaže v simbolističnem diskurzu, ki se približuje fotografskemu ekspresionizmu, izpostavljajoč čustveni vidik resničnosti, poudarjen s kontrasti in znamenji. Mario Giacomelli je tako kot filmski mag Federico Fellini pogled neorealizma postavil na glavo s tem, ko je v svoje fotografije vpeljal novo, skoraj sanjsko tonsko poezijo, in stkal fotografske zgodbe skozi pripovedi in krajine, iz katerih je odstranil nepotrebne podrobnosti.

Mario Giacomelli (Senigallia, 1925–2000) je bil najstarejši od treh bratov. Ko je bil star devet let, mu je umrl oče. V tem času je začel risati in pisati pesmi. Pri trinajstih je začel delati v tiskarni Tipografia Marchigiana, kjer so ga brezmejne možnosti kombiniranja besed in slik, ki jih ponuja tisk, tako očarale, da je ostal v tiskarni za celo življenje in pozneje postal njen lastnik. S fotografijo se je ukvarjal redno vsak dan v svojem prostem času. Leta 1963 je John Szarkowsky, kustos Muzeja sodobne umetnosti MoMA v New Yorku, kupil serijo fotografij Scanno in eno objavil v prestižnem katalogu muzeja Looking at Photographs. S tem je Giacomelli zaslovel tako v Italiji kot v tujini.

Razstava v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC), Ljubljana, na ogled od 6. junija do 1. julija 2012, od torka do nedelje od 10. do 18. ure, je del festivala Fotonični momenti, ki ga organizira Galerija Photon. Vstop je prost.

Razstavo so pripravili v sodelovanju z ustanovo CRAF, ki predstavlja izbor Giacomellijevih fotografij prav po prijazni zaslugi avtorjeve družine, zlasti njegovega sina Simoneja in nečakinje Katiuscie Biondi.

Razstavo je podprla Mestna občina Ljubljana.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.