Novice

Vlada razburja s poseganjem v prostorsko zakonodajo

Anja Koršič Mravlje

22.06.2012

Vlada RS zadnje tedne pospešeno uresničuje napovedi, da bo posegla v prostorsko zakonodajo z namenom, da bi pospešila in poenostavila postopke priprave prostorske dokumentacije in gradnje. Spremembe žal pripravlja brez sodelovanja s stroko in brez javne razprave; da se dogajajo, je pred uradno objavo uspelo zvedeti le nekaterim medijem (gradivo sprememb pa je že bilo v medresorskem usklajevanju, napovedano je tudi pospešeno sprejemanje sprememb zakonodaje). Z napovedjo ZGO-1 in ZPNačrt, obeh za urejanje prostora nadvse pomembnih zakonov,  je tako vznemirila stroko, ki si zadnja leta vztrajno in na različne načine prizadeva za zgodnje vključevanje v pripravo zakonskih rešitev in je prav s tem namenom leta 2010 organizirala skupino Odgovorno do prostora!.

Skupina Odgovorno do prostora! se je organizirala z namenom spremljanja razmer in zagotavljanja pozitivnih sprememb v sistemu urejanja prostora. Vse od ustanovitve si skupina prizadeva za zgodnje vključevanje stroke v pripravo novih zakonskih rešitev in se dosledno argumentirano odziva na vse spremembe področne zakonodaje in povezanih predpisov. Člani skupine strokovno delujejo na področju urejanja prostora; to so: Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Inštitut za politike prostora, Inženirska zbornica Slovenije, pet članic Univerze v Ljubljani: Katedra za urbanizem Fakultete za arhitekturo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Oddelek za krajinsko arhitekturo BF, Oddelek za geografijo FF, Fakulteta za družbene vede, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Zveza geodetov Slovenije in Zavod za prostorsko kulturo Trajekt.

Stroka že dlje časa opozarja na nujnost sprememb v zakonodaji, mnoge predloge sprememb zakonov podpira, vendar opozarja, da s takšno pospešitvijo žal ni predvidenega časa za javno razpravo, ki bi omogočila, da se predloge sprememb ustrezno izboljša in doseže njihovo učinkovitost v praksi.

Konec maja se je strokovna javnost po neformalni seznanitvi z načrtovanimi spremembami resorne zakonodaje odzvala na dogajanje v vladi in pristojnega ministra prosila za seznanitev s predlogi in vključitev stroke v pripravo novih rešitev.

Opozorila pa je tudi na nekatere težko sprejemljive rešitve, kot so legalizacije črnih gradenj ali ukinitev obvezne revizije projektov za zahtevne objekte, ki bi pogoje za gradnjo in prostorski razvoj Slovenije v celoti umaknile iz okvira evropske tradicije in kulture, ter na prevelika pričakovanja po velikem skrajšanju postopkov. Problem dolgotrajnosti postopkov po njeno namreč izhaja iz usklajevanja interesov v prostoru, ki je mnogokrat neučinkovito, samovoljno, neargumentirano, zbirokratizirano – pri spremebah vseh zakonov, ki se nanašajo na urejanje prostora (ZGO-1, ZPNačrt, ZUPUDPP, ZKZ) pa se zdi, da vlada sledi enosmerni logiki ukinjanja različnih »ovir« za investitorje…

Predlog sprememb po mnenju skupine Odgovorno do prostora! še vedno ne določa učinkovitega usklajevanja med resorji ali v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Skupina obenem znova pogreša rešitve za izboljšanje sodelovanja javnosti pri pripravi občinskih prostorskih načrtov in vsebinske predloge sprememb na področju urejanja prostora. Opozarja, da bi bilo v zaostrenih gospodarskih pogojih nujno pravočasno uskladiti minimalne spremembe predpisov in poskrbeti, da bodo pred uveljavitvijo ustrezno preizkušene, sicer bodo kot številne predhodne težko zagotovile pričakovane rezultate.

ZAPS je po objavi spremenjenega predloga ZGO-1, s katerim ukinja obveznost revidiranja projektne dokumentacije in odločitev o reviziji prepušča investitorjem, odločno nasprotovala ukinitvi obveznosti revidiranja projektne dokumentacije, ki je predvidena v 53. členu novele ZGO in opozarja na nevarnost življenjskih in materialnih posledic tega določila za uporabnike in lastnike zahtevnih objektov; riziki prenosa odgovornosti za posledice napak v projektih na investitorje so lahko za družbo, posameznike in okolje preprosto previsoki.

Predlog sprememb ZGO-1 ureja tudi področje javnih natečajev; nevarno ogroža inštitut natečaja, saj je po novem v zakonu navedeno le, da lahko minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, določi podrobnejši postopek priprave in izvedbe javnih natečajev. ZAPS se je odzvala tudi na ta predlog in izpostavila pomen dobre prakse in uveljavljenost javnega natečaja na mednarodnem nivoju. S predlogom sprememb v zvezi z javnimi natečaji se ne strinja in ministra poziva, da javne natečaje še naprej v večji meri določa zakon in da širša delovna skupina, v kateri morajo biti tudi predstavniki ZAPS in IZS, v najkrajšem možnem času pristopi k pripravi utemeljenih sprememb Pravilnika o javnih natečajih.

ZAPS je v tem času objavil spletno anketo, s katero poziva člane, da oddajo svojo odgovor in s tem pokažejo podporo  aktivni borbi ZAPSa in IZSja za drugačen način sprejemanja zakonodaje in uveljavitev strokovnosti in kompetenc članov.

Inštitut za politike prostora (IPoP) izpostavlja nesprejemnljivo rešitev legalizacije. S spremembo zakona ZGO-1 bi namreč vsem, ki so gradili pred 25. junijem 1991, in tistim, ki so gradili na podlagi lokacijskega dovoljenja pred letom 2003, bilo omogočeno, da objekte legalizirajo. Sprejem zakona bi pomenil prekinitev postopkov proti vsem črnograditeljem, ki bi v dveh letih po objavi predpisa za svoje objekte pridobili uporabna dovoljenja. Črnograditelji naj bi, če bo predlog sprejet, morali upravni enoti predložiti dokazilo o pravici graditi, geodetski načrt objekta, fotografije fasad, podatke o površini stavbe in izjavo, da je objekt postavljen v skladu s pravili stroke v času gradnje, ter dokazilo o plačanem komunalnem prispevku. Pred izdajo uporabnega dovoljenja pa bo moral lastnik objekta poravnati še nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki mu ga bodo odmerili na upravni enoti. Gre za precej radikalen ukrep, pri katerem, kot ugotavlja Marko Peterlin iz IPOP, se postavljajo vprašanja: Kakšen je motiv za tak predlog?  Od kod odločitev za mejo za legalizacijo na dan osamosvojitve Slovenije? Bodo črnograditelji, ki jim je država njihovo gradnjo že porušila, pa bi bili skladno z novo ureditvijo upravičeni do legalizacije – upravičeni do odškodnine? Koliko med njimi se bo odločilo za tožbe proti državi? Kakšno sporočilo ponovljena legalizacija pošilja novim graditeljem? Gradite na črno, potem pa dovolj dolgo zavlačujte postopke in upajte na neučinkovitost inšpekcije. Slej ko prej vas bo doletela nova legalizacija…

Med drugim zakon nanovo opredeljuje pojem objekta; investitorju omogoča, da lahko za odgovornega vodjo projekta / revidenta / vodjo gradbišča imenuje katerokoli osebo, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta / revidenta / vodjo gradbišča; ne predvideva več obveznega pridobivanja projektnih pogojev pred izdelavo projektne dokumentacije; ukinja se gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti v enostavnih in nezahtevnih objektih; pridobitev uporabnega dovoljenja ni potrebna za začetek uporabe enostanovanjskega objekta; s spremembo se pri večstanovanjskih stavbah z več kot 10 stanovanji ukinja zahteva o zagotavljanju neoviranega dostopa, vstopa in uporabe za vsaj desetino stanovanj; nov 35. člen določa vrste in obliko ter raven obdelave projektne dokumentacije glede na namen, pri čemer se ta podrobnejše določi s podzakonskim predpisom ministra pristojnega za gradbene zadeve; ostaja določba glede obvezne uporabe slovenskega jezika; dokumentacija mora biti v digitalni obliki; ni več območja za določitev strank kot edine podlage za določanje stranskih udeležencev v postopku; s spremenjeno določbo se ukinja obvezna ustna obravnava; z določbo se za postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta določa možnost skrajšanega ugotovitvenega postopka, če iz prikaza objekta na zemljišču izhaja, da oddaljenost tega objekta od meje sosednjih zemljišč presega 3 m…

V prostorih Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije v Ljubljani je včeraj potekala tiskovna konferenca skupine Odgovorno do prostora! in Mreže za prostor, na kateri so bili predstavljeni odzivi na najnovejše predloge sprememb prostorske zakonodaj ter nekateri novi predlogi sprememb. Zbrane so nagovorili mag. Maja Simoneti, Leon Kobetič in dr. Aleš Mlakar (vsi Odgovorno do prostora!), Marko Peterlin (Mreža za prostor), mag. Barbara Škraba Flis (Inženirska zbornica Slovenije in Helena Kovač ter Darja Matjašec (Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije).

Objavljamo predlog nujnih sprememb na področju graditve objektov, ki jih je skupina Odgovorno do prostora! posredovala pristojnemu ministru

1. Investitorjem je treba omogočiti, da plačajo dajatve in prispevke šele neposredno pred začetkom izvajanja del za katera je izdano gradbeno dovoljenje.

2. Investitorjem je treba omogočiti, da izkažejo pravico graditve na zemljišču šele neposredno pred začetkom izvajanja del za katera je gradbeno dovoljenje pravnomočno oziroma dokončno.

3. Spremeniti je treba način ugotavljanja pogojev za začetek gradnje, tako da se prijava gradbišča pošilja upravnemu organu pristojnemu za gradbene zadeve, ki pred odobritvijo pričetka gradbenih del preveri izpolnitev plačila javnih dajatev in prispevkov in pravico gradnje.

4. Skrajšati je potrebno čas pridobivanja gradbenega dovoljenja, na način da se ne krajšajo roki preverjanja javnega interesa pri gradnji – soglasjedajalci naj pridobijo status stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in izdajo soglasje organu pristojnemu za gradbene zadeve v roku in pod pogoji enakimi ostalim strankam ter občini.

5. Okrepiti je treba vlogo odgovornega projektanta, tako da je obvezna njegova udeležba v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

6. Zmanjšati je treba obseg in vsebino zahtevane projektne dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja v delu, ki ni pomemben pri odločanju o dopustnosti gradnje.

7. Optimizirati je treba obseg in vsebino zahtevane projektne dokumentacije za posamezne faze gradnje.

8. Občina mora sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja kot soglasjedajalec glede skladnosti projekta s prostorskimi akti.

9. Uveljaviti je treba enostavna in pregledna pravila, ki bi jih moral upoštevati vsak lastnik nepremičnine in vsak udeleženec pri gradnji in sicer (1) parcelacije stavbnih zemljišč so dovoljene na podlagi predhodne odločbe, (2) gradnja je dopustna samo na zemljišču z urejenimi mejami, (3) stavbe se vedno evidentira s pripadajočo gradbeno parcelo.

10. Povečati je treba učinkovitost odzivanja inšpekcijskih služb pri gradnji objektov, tako da se prednostno obravnava nedovoljene gradnje, ki so v fazi gradnje, za že zgrajene pa se vzpodbudi legalizacija pod posebnimi pogoji.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.