Dogodki

Nova Gorica se spreminja

Bo Magistrala končno postala središče mesta?

Anja Koršič Mravlje

03.07.2012

V zadnjih dveh letih sta bila v Novi Gorici organizirana dva večja natečaja na temo prenove središča. Prvi se je nanašal na oblikovanje novonastalega Trga Edvarda Rusjana (ob Eda centru) in preoblikovanje „notranjega“ središča mesta od novega trga, preko trgovinske ulice do Bevkovega trga, drugi se je osredotočil na preoblikovanje Magistrale, osrednjega dela Kidričeve ulice, simbola mesta in spomenika prvotni zasnovi sprehajališča – korza. Oba natečaja sta bila vabljena; udeležili so se ga arhitekturni biroji in skupine, ki delujejo v Novi Gorici.

V Novi Gorici mestne oblasti ob razstavi natečajnih rešitev Magistrala – Celovita prenova osrednjega dela Kidričeve ulice v Novi Gorici v sredo, 4. julija 2012 ob 17. uri v veliki dvorani novogoriške mestne hiše organizirajo okroglo mizo na temo prenove mestnega središča.

Saj poznate besede Edvarda Ravnikarja: »Zgradili naj bi nekaj velikega, lepega in ponosnega, nekaj, kar bi sijalo preko meje.« Nova Gorica, arhitekturno – urbanistični poizkus moderne, žal še ni zasijala v svojem čaru. Zanos o izgradnji veličastnega mesta je (pre)hitro upadel. Od prve ne povsem izvedene Ravnikarjeve ideje „o mestu pod provansalskim nebom“, so se spreminjali urbanistični načrti in iskale nove ideje, ki bi mestu vdahnili čar veličastnega mesta. Četudi pri urbanizmu na splošno pravimo, da je mesto živa gmota, ki se razvija in pridobiva vedno nove izzive za načrtovalce, v Novi Gorici ne gre zgolj za nedokončan projekt, ampak za vrsto nedokončanih ali neizvedenih projektov, ki so se med sabo izpodbijali.

Ravnikarjeva ideja o zelenem mestu Nova Gorica je sčasoma bledela (z analizo stanja in primerjavo med idejo in uresničitvijo se je leta 2009 ukvarjala skupina študentov pod mentorstvom profesorja dr. Aleša Vodopivca). Mesto je v svojem razvoju spontano izoblikovalo svoj center mesta. Ta se je ustvaril na tako imenovani trgovinski ulici (arhitekt Marijan Vrtovec) in kasneje na Bevkovem trgu. Ob začetnem navdušenju nad magistralo kot mediteranskim korzom (smer S-J), so v 70ih razmišljali predvsem o njenem preoblikovanju v, na primer, človeku bolj prijazne manjše trge, saj so načrtovalci kmalu ugotovili, da bo toliko velik prostor težko zapolniti in ustvariti prijetno okolje (Nova Gorica naj bi štela vsaj 45000 prebivalcev, še danes jih tu prebiva komaj 13500). Kasneje se je izoblikovala ideja, da je magistrala glavna načrtovalska poteza in hrbtenica razvoja, ki se bo ohranjala v sodobnem razvoju Nove Gorice. Poučno, ravno zaradi spoštljivega odnosa do monumentalne ulice ni prišlo do nobene realizacije in magistrala je počasi postajala osrednje mestno parkirišče!

S pridobitvijo novejših zgradb z bogatimi mesto tvornimi programi (gledališka stavba, knjižnica, ureditev parka itd.) ob občinskem travniku ob magistrali in kasneje novih trgovskih središč (Qlandija na vzhodu in Supernova na zahodu, ki poudarjata pravokotno os) ter poslopja Eda center, se je v mestu oblikovalo več različnih točk utripov življenja in s tem potreba po novi opredelitvi središča mesta in njegovo oblikovanje. Poleg tega sodobno univerzitetno mesto, kot se Nova Gorica rada ponaša, potrebuje nove programe v mestnem središču, nova stanovanja in jasno vizijo mesta.

Skozi različne rešitve na natečajih in delavnicah, tako imenovanih „preverbah“, ki so razmišljale o različnih možnostih razvoja mesta, se je izoblikovala ideja, da je magistrala glavna načrtovalska poteza in hrbtenica razvoja, ki se bo ohranjala v sodobnem razvoju mesta. Nova Gorica pa se po mnenju pripravljavcev natečajev ne sme naslanjati nad izgubljeno priložnostjo v zgodovini, ampak mora ustvariti nove urbanistične vrednote, prilagojene razvoju mesta v 21. stoletju. (Arhitekt Vinko Torkar, avtor urbanističnih idej v 90ih: „Dovolj je, da smo Ideji mesta postavili edinstven spomenik, bronasto maketo mestnega centra, kakršen naj bi bil.«) Magistrala, nekoč glavna mestna vpadnica, naj torej postane vzdolžni trg, ki nudi možnost aktivnega in pasivnega zadrževanja meščanov. S svojim programom in estetsko ureditvijo naj k sebi prikliče in zadrži meščane, da se tu družijo.

Z natečajema so razpisovalci želeli pridobiti predloge in usmeritve za nadaljnje urejanje mestnega središča in pridobiti predloge za oblikovanje vizije razvoja Nove Gorice 2030. Zanimanje strokovne javnosti za kvalitetno urejanje Nove Gorice in njenega centra je veliko. Na vabilo se je odzvalo veliko število povabljencev.

V prvem natečaju ureditve Trga Edvarda Rusjana je komisijo v sestavi Mitja Trtnik, Tomaž Vuga, Niko Jurca, Kosta Jurkas, Jani Bavčer in Zoran Ušaj prepričala avtorska skupina Domna Mozetiča (avtorji Domen Mozetič, Simon Kerševan in Grega Klemenčič). Prepričali so z uspešnim nadaljevanjem ideje mestne peš ulice tako, da jo velikopotezno s široko ploščadjo – novim trgom nadaljujejo proti jugu do avtobusne postaje in se korektno vedejo do spomenika Ikarus. Ohranijo historično lokacijo, a ga z izčiščenostjo prostora „osvobodijo“. Pri pripravi idejne zasnove so dobili napotke za mehkejšo umestitev Erjavčeve ulice v novonastali trg.

V drugem natečaju si je komisija v sestavi Matej Arčon, Tomaž Vuga, Niko Jurca, Aleš Šuligoj in prof. Janez Koželj (ki je, mimogrede, že dalj časa sodeloval pri idejah urejanja mesta) izoblikovala smernice za urejanje Magistrale. Ideji komisije se je najbolj približala rešitev skupine Arco d.o.o./Studio Stratum, avtorjev mag. Polone Filipič, dr. Petra Šenka, Vladimirja Filipiča, Marka Pretnarja in Primoža Špacapana. Po njihovi zamisli naj magistralo začeli že letos urejati, projekt pa naj bi bil zaključen leta 2014.

V Novi Gorici prihaja do velikih sprememb. Ljudje novosti in spremembe ponavadi sprejemajo s skepso in bojaznijo. (Nesojeni) načrtovalci ponavadi izražajo vrsto nestrinjanj. Zatorej naj parafraziramo besede prof. dr. Pavla Gantarja: „Pred nami je torej živahno vrenje načrtovanja, protestiranja, usklajevanja, gradnje, rekonstrukcij – torej vznemirljiva prihodnost, ki jo ni mogoče dobro napovedati. In prav je, da se je začela

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.