Mobilna hiška pred slovenskim etnografskim muzejem
Novice

Mobilna hiša (praksa za revolucijo)

Anja Planišček

02.09.2012

Japonski arhitekt Kyohei Sakaguchi meni, da bi morala biti stanovanja vsem dostopna dobrina. V okviru festivala Mladi levi je na ploščad pred Slovenskim etnografskim muzejem postavil mobilno bivalno hišico iz recikliranih materialov.

Kyohei Sakaguchi razmišlja radikalno. Diplomiral je l. 2001 na Univerzi Waseda v Tokyu s knjigo Tokyo House, v kateri je na več kot 200 straneh predstavil bivališča “brezdomcev” v japonskem glavnem mestu. Obsežno raziskavo je predstavil v fotografijah, skicah in načrtih. Sakaguchi se je bolj kot na osebne zgodbe prebivalcev in njihovo socialno izključenost osredotočil na arhitekturo bivališč, ki so si jih postavili. Fascinirale so ga zanimive konstrukcije, kombinacije odpadnih materialov in načini njihove uporabe ter razne low-tech invencije (napeljava elektrike, ogrevanje itd.). V teh lastnoročno postavljenih bivališčih je prepoznal potencial, ki ga ima človeška ustvarjalnost, če ni obremenjena z predoločenimi oblikovnimi in funkcionalnimi idejami.

Sakaguchi je prepričan, da “če se želimo pogovarjati o arhitekturi, moramo najprej izkusiti spanje na prostem, brez strehe ali zidov”. To je izkusil tudi sam. Kot avtoštopar brez denarja se je odpravil na potovanji v Indijo in po Japonski. Potovanji je poimenoval “Zero Yen Trip” (Izlet za nič jenov), izkušnje pa je dokumentiral v seriji video filmov. L. 2002 je izdal novo knjigo, “Road In”, v kateri je dokumentiral ulična bivališča v Nagoyi in Osaki. Nadaljevanje predstavljajo “Zero Yen Houses” (Hiše za nič jenov) l. 2004, s katerimi se je uveljavil tudi v mednarodnem okviru.

Sakaguchi s ‘hišami za nič jenov’ ni le dokumentiral stanja, ki je danes tipično že skoraj za vsako mesto, temveč je v njih zaznal možnost upora proti sodobni kapitalistični družbi, proti regulaciji javnega in zasebnega življenja, stalni produkciji novega in obsedenosti s potrošnjo. Intuicijo, ustvarjalnost, znanje ter zmožnost, da nekaj postavimo z lastnimi rokami je prepoznal kot znake, da kapitalizmu le še ni povsem uspelo ‘uravnati’ družbe.

Leta 2000 je spoznal nekdanjega inženirja elektrotehnike, ki si je svoje ulično bivališče postavil ob reki Sumida v Tokyu. Inženirsko znanje je uporabil za postavitev sončnega kolektorja, s katerim je dnevno pridobil za 6 ur energije za razsvetljavo, gretje in TV. Ker je bivališče stalo na javnem zemljišču, ki po zakonodaji ni dopuščalo postavitve stanovanjskih objektov, je nekdanji inženir svoje bivališča opremil s kolesi in ga po potrebi premaknil.

Sakaguchi je zato mobilnost vključil tudi v bivališča, ki jih izdeluje sam iz že uporabljenih materailov. Luknjo v japonski zakonodaji, ki mobilne strukture ne opredeljuje kot stanovanje, je izkoristil za postavitev hiš v javnem prostoru. Na ta način problematizira ustaljene načine bivanja in obenem privatizacijo javnega prostora.

Več:

www.0yenhouse.com

www.thememagazine.com

Festival Mladi levi

Fotografije:

Urška Boljkovac, Aleksander Vujović

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.