Praksa

Dunajske stanovanjske alternative

29.09.2012

V sklopu rednih strokovnih ekskurzij na Fakulteti za arhitekturo, Univerze v Ljubljani smo se septembra odpravili v urbana središča sosednje Avstrije.

Na Dunaju, v  Gradcu, Salzburgu, Innsbrucku in Linzu smo poleg splošne arhitekturne prakse s posebno pozornostjo preučili različne sistemske pristope k reševanju težav s pomanjkanjem stanovanjskih kapacitet za različne družbene sloje.

Najprej velja izpostaviti največji samoupravni stanovanjski in kulturni kompleks v Avstriji – Sargfabrik, ki je nastal leta 1996 kot del revitalizacije industrijskega kompleksa nekdanje tovarne trug.

Skupina Dunajčanov, nezadovoljnih z visokimi cenami stanovanj na trgu in s pomanjkanjem alternativ na stanovanjskem področju, se je sredi 80. let prejšnjega stoletja odločila ustanoviti stanovanjsko zadrugo – Združenje za integrativno oblikovanje življenja. Združenje se je sčasoma povečevalo in leta 1989 so v sodelovanju z mestnimi in državnimi oblastmi kupili nekdanjo tovarno v dunajski četrti Pencing in pričeli z oblikovanjem strategij za gradnjo. Leta 1993 se je skupini priključila skupina arhitektov pod imenom BKK2 in prevzeli projekt prenove.

Istega leta so stekla gradbena dela, leta 1996 pa so se v kompleks vselili prvi prebivalci. Štiri leta kasneje so zgradili še en objekt v sosednjem kareju. Danes zadruga razpolaga z 112 najemnimi stanovanj. Stanovanja so zgrajena tako, da jih je mogoče prilagajati različnim stanovalcem ali spremembam njihovih potreb. Vse enote so velike cca. 45 m2, ena oseba pa lahko najame največ 6 enot hkrati. Kuhinje so skupne. Stanovalci so različnih starosti, in sicer od 3 mesecev do 95 let, z vsakim novim stanovalcem pa se mora predhodno strinjati svet najemnikov.

Poleg stanovanj je vključen v kompleks tudi bazen, vrtec, restavracija, prostori za kulturno udejstvovanje in zeliščni vrt na strehi objekta. Razčlenjenost stavbnih volumnov znotraj kareja omogoča otrokom varen in vsebinsko pester prostor za igro.

Prvi stavbni kompleks je na ulični strani zasnovan kot vzidava, ki se z različno umeščenimi dodatnimi tremi volumni razrašča v notranjosti stavbnega otoka. Objekti se prilagajajo ubstoječim stavbnim linijam in višinam. Miss Sargfabrik je novejša vogalna v sosednjem stavnem bloku.

Drugi primer je območje nekdanje Severne železniške postaje na Dunaju – Nordbahnhof, ki je trenutno eno največjih tamkajšnjih razvojnih območji. Pred 23 leti so mestne oblasti organizirale skupino strokovnjakov različnih strok (urbaniste, arhitekte, prostorske sociologe in ekologe), ki je zastavila razvoj območja za obdobje 50ih let.

Sprejeli so pomembno odločitev, da se v območju najprej uredi osrednja parkovna površina, ki se ji postopoma dodajajo stavbni volumni. Tako so zagotovili visoko raven bivalne kakovosti skozi ves čas razvojnega procesa. Park so po zmagi na mednarodnem natečaju leta 2005 zasnovali v pisarni Hager Landschaftsarchitektur. Za ureditev je značilna razdelitev na programske pasove, s paviljonom in sklopom otroških igrišč kot osrednjo površino.

Poleg revitalizacij degradiranih industrijskih območij avstrijska mesta razvijajo tudi nove soseske, ki temeljijo na ekološki gradnji in vzdržnem finančnem modelu. Teh je več tipov in so prilagojeni potrebam različnih skupin prebivalcev. Na ta način dosegajo pestrost izbire in  izboljšujejo dostopnost do ene bistvenih dobrin, kar bivališče gotovo  predstavlja.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.