Novice

Urbana prenova: priložnost in odgovornost

Anja Planišček

30.09.2012

Urbana prenova in regeneracija sta temi, ki bi ju v Sloveniji morali jemati mnogo bolj resno, kot ju. Ne le zaradi gospodarsko-finančne krize, v kateri bi prenova ponudila delo gradbincem in arhitektom, temveč predvsem zaradi resne degradacije stavbnega fonda iz obdobja po drugi svetovni vojni: stanovanjskih sosesk, blokovskih naselij in hiš, zapuščenih predelov, iz katerih so se izselile proizvodne in trgovske dejavnosti in propadajoče modernistične arhitekturne dediščine. Prenova in regeneracija sta pomembni tudi zato, da omejimo nadaljnje zasedanje še nepozidanega prostora in da razmislimo o že zgrajenem – o prostorskih, družbenih, ekonomskih potencialih ter kulturni vrednosti, ki jih obstoječe stavbe in območja imajo. Prenova zato ni le priložnost za izboljšanje bivanja, temveč tudi družbena odgovornost.

Eden izmed večjih, a zapostavljenih problemov v Sloveniji je regeneracija blokovskih naselij, ki so bila zgrajena v prvih štirih povojnih desetletjih. Ravno tako zapostavljena je regeneracija velikih območij individualnih hiš iz tega obdobja. Medtem ko se v razvitejših državah Evrope z degradacijo naselij aktivno ukvarjajo že vsaj deset let in izvajajo celovite programe regeneracije, se pri nas s tem ne ukvarjata ne politika niti stroka. Izjema so nekateri urbanisti in sociologi, ki opozarjajo na negativne družbene posledice staranja sosesk, upada ekonomske moči in degeneracije stavb. Prenova blokov in hiš je danes prepuščena lastnikom stanovanj. V Sloveniji je več kot 90% stanovanjskih enot zasebnih in mnogi lastniki nimajo sredstev za prenovo. Zato je prenova omejena le na najnujnejše tehnične posodobitve in energetsko sanacijo, brez razmisleka o prilagoditvi stanovanj in zunanjih površin današnjim potrebam.

Premalo pozornosti je bilo namenjeno tudi regeneraciji opuščenih proizvodnih, trgovskih in vojaških območij v mestih in njihovih obrobjih. Uspešno realiziranih primerov je malo, a vsaj ti so večinoma izkoristili možnosti sofinanciranja iz evropskih strukturnih skladov.

Resnično velik problem ostaja prenova modernistične arhitekturne dediščine – stavbe iz tega obdobja se ruši, razen redkih izjem prepušča propadu ali pa nestrokovni prenovi. Vzrokov je mnogo – od neznanja lastnikov in arhitektov, pomanjkanja strokovnih smernic za prenovo do splošnega negativnega odnosa do obdobja socializma.

Zato smo v Trajektu Teden arhitekture in prostora namenili predstavitvi nekaterih primerov urbane prenove v Sloveniji. V seriji dnevnih prispevkov bomo predstavili realizirane projekte in študije: prenovo odprtega prostora v Velenju, študijo regeneracije stanovanjske soseske Fužine v Ljubljani in regeneracije območja prostostoječih stanovanjskih hiš, prenovo Kina Park arhitekta Ferija Novaka iz Murske Sobote, prenovo objektov železarne na Ravnah in regeneracijo prostorov industrije v Trbovljah.

Berite nas!

Udarniška prenova javnega prostora
Akcija Mesta Velenje v okviru projekta ReNewTown
Andreja Zapušek Černe in Damijan Černe

Kino Park ponovno živi
Franc Novak in prenova Kina Park v Murski Soboti
Meta Kutin in Tomaž Ebenšpanger

Regeneracija stanovanjskih sosesk: Stanje
Anja Planišček

Regeneracija stanovanjskih sosesk: Primer Fužine
Predstavitev diplomske naloge Mojce Zavasnik
Anja Planišček

Prostor ulice kot prostor skupnosti
Prenova območij enodružinskih prostostoječih hiš
Klemen Kušar

Nova industrija v Trbovljah
Maša Ogrin in Tadeja Bučar

Več o TAP in Dnevu Habitata:

www.zaps.si
www.unhabitat.org

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.