Novice

Kino Park ponovno živi

Franc Novak in prenova Kina Park v Murski Soboti

Meta Kutin in Tomaž Ebenšpanger

01.10.2012

Murska Sobota je mesto, ki je razpeto med nikoli realizirano podobo idealnega modernističnega mesta – kakršno si je zanj zamislil arhitekt Franc Novak – in med podobo eklektičnega mesta, v katerega se je nato dejansko razvilo. Murska Sobota nima izrazito ohranjenega zgodovinskega stavbnega tkiva, mesto na ravnini pa tudi nima drugih razpoznavnih prostorskih orientacijskih točk. Kakršnokoli urejanje urbane podobe mesta je bilo zato vedno povezano z napori v zvezi z iskanjem prostorskih karakteristik, na katere bi lahko navezali nove urbane posege.

Arhitekta Franca Novaka, ki ga stroka premalo pozna, moramo posebej omeniti zato, ker so njegove »ciamske« urbanistične vizije in modernistične arhitekturne stvaritve mesto prostorsko in vsebinsko najbolj zaznamovale. Umetnostni zgodovinar Nace Šumi je bil mnenja, da za Mursko Soboto pomeni Novakova arhitektura to, kar drugim mestom pomeni zgodovinsko jedro. To velja kljub temu, da je veliko Novakovih projektov ostalo le na papirju in da je večina njegovih realiziranih del neprimerno obnovljena oz. propada. Izjema je Kino Park, prvi kino v Prekmurju, ki je še vedno skoraj edina stavba Murske Sobote, namenjena izključno kulturni dejavnosti. Lansko leto je bilo poslopje kina prenovljeno v gledališče. Nova funkcija stavbe je prvič omogočila prihod profesionalnega gledališča v Mursko Soboto. Obiskanost predstav sedaj podira rekorde.

Franc (Feri) Novak in Murska Sobota
Delo domačina Franca (Ferija) Novaka (1906-1959) je mesto lahko zaznamovalo z več vidikov. Ker je študiral na Dunaju pri Behrensu in nekaj mesecev delal v Parizu pri Le Corbusierju, je iz tujine v mesto na periferiji naše države prinesel močne modernistične vizije sodobnega mesta in željo po velikopotezni urbano-arhitekturni preureditvi takrat na pol ruralne Murske Sobote. Že med študijem je s svojimi projekti vil Sobočanom predstavil prednosti bivanja v modernih stavbah, očiščenih okrasja, z ravnimi pohodnimi strehami in svetlimi dnevnimi prostori povezanimi z vrtom. Kot pogodbeni arhitekt mestne občine in kasneje kot prvi direktor ustanovljenega okrajnega Projektivnega biroja je imel priložnost do določene mere uresničiti tudi svoje urbanistične vizije mesta. Radikalnost idej modernizma je bila primeren način za začrtanje nove smeri v razvoju sicer neizrazitega in nekonsistentnega naselja. Vendar »nova« Sobota ni nastajala na prazni lokaciji, tako kot na primer modernistični Nova Gorica ali Velenje. Novak je bil omejen z obstoječo panonsko obcestno zazidavo in kakovostno obdelovalno zemljo, ki jo je obkrožala in zaradi tega mesta ni mogel širiti navzven. Zato je načela ciamovskega urbanizma združil s Howardovo idejo o vrtnem mestu. Soboto je glede na posamezne mestne funkcije razdelil v cone, ki jih je nato ovil v zelenje. Mestno središče je predvidel ob delu Grajskega parka, ki bi tako lahko postal trg mesta. Okolico mesta pa naj bi tvorile enodružinske hiše, prostostoječe sredi vrtov, ki se nato počasi zlijejo z okoliško naravo. Zasaditve iz žive meje in rdečih vrtnic so ločevale cestišča od širokih pločnikov. Rdeče vrtnice naj bi dodatno poudarile belino in čistost oblik modernističnih stavb.

Treba je poudariti, da je s coniranjem Novak pokazal, katere funkcije naj bi sodobno mesto potrebovalo. Kljub temu, da Sobota ni imela razvite industrije, je na primer predvidel industrijsko cono. Z določitvijo zelene cone za oddih in rekreacijo je mesto pridobilo prvo kopališče in stadion. S cono v središču mesta pa je Sobota dobila nekatere družbeno pomembne javne vsebine. Med drugim prvo stavbo za kulturne dejavnosti – sodobno kinodvorano.

Prenova Kina Park
Novak je prostostoječi stavbi Kina Park namenil mesto ob osrednjem grajskem parku v ulici Štefana Kovača. Njena lokacija in relativno velik zunanji predprostor kažeta na pomen, ki ga je imela za mesto. Pomen kina ni bil toliko vezan na njegovo arhitekturno podobo kot na dejstvo, da je z njim Murska Sobota poznega leta 1951 dobila prvo stavbo namenjeno izključno kulturni dejavnosti in s 470 sedeži eno največjih in najsodobnejših kinodvoran.

Projekt je nastal v arhitektovem zadnjem obdobju ustvarjanja, ko so popustili močni vplivi Behrensa in Le Corbusieja, ki so jasno vidni v njegovih zgodnejših projektih vil. Stavbo kina tako, namesto kompozicije kock in kvadrov, sestavljata dva volumna pravilne pravokotne oblike. Vhodni volumen je od glavnega, dvoranskega, ločen s tanko stekleno cezuro. Klasično zidana stavba ima streho ravno le na videz, za atiko se namreč skriva dvokapna streha majhnega naklona. Za Novaka je značilna pragmatičnost v izvedbi idej. Zaradi problemov s slabo izvedbo detajlov strehe in posledičnim zamakanjem se je zato pogosto, namesto za modernistično ravno, odločal za dvokapno streho.

V notranjosti kina je zanimiva posebej poudarjena vidna konstrukcija kasetiranega stropa vhodne avle. Na posebni pomen stavbe opozarja obloga fasade iz naravnega kamna, travertina. Uporabljena je zunaj, ob vhodu v objekt in znotraj kot obloga zidov vhodnega predprostora.

Projekt oživitve Kina Park se je na nek način začel že leta 1991 s preureditvijo ene od soban soboškega gradu v prvo malo gledališko dvorano s 150 sedeži. Poteza se je izkazala za strateško, saj se je naslednjih dvajset let publika lahko postopno navadila na stalno prisotnost gledališke umetnosti. Zanimanje za gledališče je od takrat močno naraščalo. Ko so se leta 2008 v okviru novega trgovskega centra odprle tudi kinodvorane, je bila to priložnost za zaprtje in prenovo kina v gledališče. Danes število dramskih abonentov novega soboškega gledališča, če upoštevamo tudi število prebivalcev mesta, daleč prekaša najbolj obiskana ljubljanska gledališča. Letos bo program nadgrajen tudi z glasbenim abonmajem, dvorana lahko namreč gostuje tudi srednje velike koncerte.

Prenova stavbe in dozidava, ki ju je zasnoval Studio Kalamar, sta bili izpeljani s posluhom za dediščino modernizma. Umestitev funkcionalno pogojenega volumna novega odra in zaodrja se lepo vklopi v kompozicijo obstoječih volumnov stavbe. Z abstraktnim vzorcem pločevinaste fasade je prizidek sicer zadržan, vendar se jasno ločuje od stare fasade ter se navezuje na park, pred katerim stoji. Edino izvedba stika med starim in novim volumnom stavbe morda premalo sledi nadaljevanju Novakove ideje o subtilnem stikanju posameznih volumnov, ki jo je nakazal s stekleno cezuro med svojima deloma stavbe.

Ohranjenega in restavriranega je večina stavbnega pohištva in notranje opreme vhodnega dela. Vsa na novo dodana oprema vhodnih prostorov je minimalna, enostavna in spoštljiva do starega ambienta. S črno barvo ne preglasi oz. celo poudari živost barv talne obloge – terazza in kamnite stenske obloge – travertina. Pri opremi nove gledališke dvorane pa bi se Novakova zgodba o pomembnosti obrtnega dela in posluhu za detajl morda lahko nadaljevala bolj prepričljivo.

Leta 1951 je Sobota s kinodvorano dobila tehnično dovršen objekt, sodobno arhitekturo in prvi objekt namenjen izključno kulturni dejavnosti. Natanko 60 let kasneje je isti objekt lahko mestu ponovno ponudil vse troje. Oziroma, kot je arhitekt Novak sam zapisal v svojem članku za časopis Mladi Prekmurec, so zgradbe modernizma mišljene za bodočega človeka, za tistega, ki ga bo dala naslednja generacija. S prenovo Kina Park se je ta njegova misel lahko prepričljivo uresničila.

Opus prekmurskega arhitekta Novaka poleg uspešno prenovljenga Kina Park obsega še vrsto drugih značilnih primerov modernizma, ki čakajo na ustrezno strokovno prenovo (vila Keršovan, vila dr. Vučaka, Koltajeva vila, vila dr. Šerbca, hiša dr. Kousa, Osnovna šola 1, nekdanji Delavski dom idr.). Lastniki stavb se po večini odločajo za prenovitvena dela v lastni režiji,  brez pravega posluha za arhitekturno dediščino. Zato bi morali čim hitreje izdelati celosten pregled in ovrednotenje opusa z določitvijo smernic za prenovo.

V okviru Tedna arhitekture in prostora in Odprtih hiš Slovenije, bo 7.10. 2012 voden sprehod po arhitekturi Franca Novaka.

Več:
www.zaps.si
www.prejk-12.si

Viri:
Balažic J., Hoyer S. A., 1992: Posvet o Soboški urbanistični in arhitekturni podobi; v: Sinteza, str. 145-149
Borovšak T., 1993: Arhitekt Franc (Feri) Novak; v: AB-Arhitektov bilten, str. 48-55
Hari M., 1992: Oris urbanističnega razvoja Murske Sobote; v: Sinteza, str. 151-152
Pogovor z gospo Dušo Škof iz Zveze kulturnih društev Murska Sobota

Slikovni material:
Arhiv Metka Hari
Arhiv Projektivnega biroja Murska Sobota
Arhiv Studio Kalamar

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.