Novice

Regeneracija sosesk – primer Fužine

Anja Planišček

02.10.2012

Fužine v Ljubljani so slovenska soseska z največjo gostoto prebivalcev. Zaradi problemov, ki so se poglabljali od izgradnje do danes, so zaznamovane s slabim mnenjem. Mojca Zavasnik je na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo pod mentorstvom prof. dr. Aleša Vodopivca l. 2007 izdelala diplomsko nalogo o njihovi prenovi.

Gradnja Fužin je potekala med l. 1977-88 in skupaj je bilo zgrajenih 4322 stanovanj, v katerih danes živi okoli 13.500 ljudi. Čeprav so v zahodnoevropskih državah probleme tako velikih sosesk prepoznali že v 70. letih, so jih socialističnih državah gradili še v poznih 80. letih. Fužinska stanovanja so gradili v 3, 8 in 12- nadstropnih blokih, ki so urbanistično razdeljeni v tri območja (Rusijanov, Brodarjev in Preglov trg) z vmesnimi pasovi javnih programov. Plan soseske je sledil načelom samozadostnosti: vzporedno s stanovanji so gradili stavbe z družbenimi vsebinami (šolo, otroški vrtec ter kasneje dom za starejše občane), trgovsko-servisnimi storitvami (trgovine, pošta, banka) in urejali odprte prostore.

Ob izgradnji Fužin so 70% stanovanjskih enot namenili za najemna socialna stanovanja, manjši del za stanovanja uslužbencev JLA in še manjši za lastniška, ki so jih kupili pripadniki srednjega ekonomskega sloja. Zaradi “lažjega” upravljanja in vzdrževanja so bloke organizirali po lastništvu: npr. v enem bloku so združili socialna najemna stanovanja, v drugem stanovanja JLA in v tretjem zasebna lastniška. Ta izjemno nepremišljena strategija je kljub opozorilom sociologov pripeljala do ekonomske in socialne segregacije. Socialne kontakte je omejila v okvir etničnih skupin Slovencev, Srbov, Hrvatov in Bosancev.

Povezani problemi soseske

Problemi Fužin so kompleksni in vzročno povezani, saj je soseka organizem, ki ga pogujujeta prostorska zasnova in socio-ekonomskih dejavniki. V diplomski nalogi se analiza soseske naslanja na raziskavo Restate in ugotovitve fužinske posvetovalnice Centra za socialno delo Moste-Polje, kar je izpostavilo sledeče probleme:

1 Vzdrževanje stanovanjskih objektov: s Stanovanjskim zakonom l. 1992 je 90% stanovanj v Fužinah postalo lastniških. Mnogo ljudi se ob nakupu stanovanja ni zavedalo stroškov vzdrževanja. Nekateri stroškov, ki naraščajo s staranjem stavb, niso pripravljeni plačevati, drugi pa jih ne zmorejo.

Te probleme je pričel reševati stanovanjski sklad MOL, ki ekonomsko šibkejšim lastnikom omogoča razne možnosti odprodaje stanovanj.

2 Pomanjkanje parkirnih mest in slaba prometna ureditev, ki je posledica neizvedenega podzemnega parkiranja. Povečanje števila avtomobilov je povzročilo zasedanje ulic, zelenic in otroških igrišč, kar otežuje gibanje po naselju.

3 Slabo vzdrževanje zunanjih površin, ki izhaja iz neurejenega lastništva zemljišč in neusklajenega upravljanja. Le-to je odvisno od upravnikov in stanovalcev posameznega bloka. Nekateri skrbijo za okolico, drugi jo zanemarjajo.

4 Vandalizem na otroških igriščih, ki jih je sicer dovolj in so dobro opremljena, vendar so pogosto tarča nasilja.

5 Visoka stopnja brezposelnosti, ki izvira iz programske zasnove in lokacije soseske. Delovna mesta so izven soseske, le majhen del prebivalcev je zaposlen v njenem servisnem sektorju. V Fužinah delež brezposelnih za 20% presega povprečno nezaposlenost v Ljubljani. 49% brezposelnih ima nižjo izobrazbo in 50% od teh je mlajših od 26 let, ki jim sledijo starejši in invalidi.

6 Revščina, saj imajo mnogi prebivalci Fužin najnižjo stopnjo izobrazbe, nizke dohodke ali so prejemniki socialne pomoči.

7 Varnost, ki je eden večjih paradoksov splošne “slabe podobe” Fužin, saj podatki kažejo, da soseska po številu kriminalnih dejanj ne odstopa od drugih ljubljanskih sosesk. Stanovalci soseske se na splošno počutijo varne, a opozarjajo na problem preprodaje drog in s tem povezanega kriminala.

8 Pomanjkanje športnih, kulturnih, izobraževalnih in drugih družbenih dejavnosti, ki bi stanovalcem in predvsem mladim ponujali možnost kakovostnega preživljanja prostega časa. Mladina se tako zadržuje pred bloki in gostinskimi lokali ter hitreje podleže skušnjavam droge in kriminala.

Predlogi za regeneracijo
Diplomska naloga predlaga vrsto povezanih arhitekturnih, urbanističnih in krajinskih posegov, ki bi rešili prostorske zagate in obenem spodbudili reševanje opisanih problemov.

Revitalizacija zunanjega prostora
Zunanji prostori so zamišljeni kot dnevne sobe na prostem, podaljški majhnih stanovanj v blokih. Omogočajo kakovostno preživljanje prostega časa, spodbujajo socializacijo in skupno skrb za okolje. Ponujajo tudi nekaj novih zaposlitvenih možnosti in povezovanje s širšo okolico.

Bistvena značilnost zasnove zunanjosti je hierarhija med javnimi in poljavnimi območji. Naloga predlaga aktivacijo neizkoriščenega zelenega pasu ob Ljubljanici z rekreacijskimi, kulturnimi in družabnimi aktivnostmi. Od zelenega pasu jasno oddeli poljavna območja ob blokih in jih nameni otroškim igriščem, urbanim vrtičkom, piknikom, odvisno od dogovora in želja stanovalcev.

Nove vsebine: druženje, izobraževanje, kultura, šport
Nove športno-rekreacijske, izobraževalne in kulturne aktivnosti bi služile prebivalcem soseske in hkrati ljudem iz širše okolice. To bi dvignilo ugled soseske in privabilo dodatne dejavnosti.

Trije novi “pomoli” ob nabrežju Ljubljanice nudijo prostor paviljonom z različnimi družbenimi vsebinami. Prvi pomol je s kajakaškim klubom, ribiško družino, modelarskim društvom in slaščičarno namenjen rekreaciji. Drugi pomol je s plesnimi tečaji, taborništvom in barom namenjen druženju in zabavi. Tretji pomol je v neposredni bližini Muzeja arhitekture in oblikovanja in je zunanji podaljšek kulturne ponudbe. Nudi prostor za umetniške delavnice, razstave in kavarno. Tematski sklop aktivnosti ob Ljubljanici se tako sklene v Fužinskem gradu.

V notranjosti naselja je še nova večnamenska dvorana za športne in kulturne dogodke, ki na osrednjem trgu dopolnjuje sklop obstoječe knjižnjice, zdravstvenega doma in trgovskega centra.

Večja prometna varnost in večnivojsko parkiranje
Z namenom oživite trgovskih in storitvenih dejavnosti so le-te prenešene vzdolž glavnih treh alej, s katerih se umakne mirujoči promet. Aleje so glavne napajalne žile soseske, ki jih povezuje krožna pot zelenega rekreacijskega območja. Tako se ustvari hierarhična mreža poti, ki so širše, bolj pretočne in varnejše.

Predlog etažnega parkiranja na ploščadih nudi 6588 parkirnih mest. Etažna parkirišča so na obstoječih parkiriščih in ne posegajo v zeleni del soseske.

Prenova stanovanjskih blokov
Prenova stanovanjskih stavb predstavlja drugo fazo regeneracije soseske. Diplomska naloga raziskuje možnosti na primeru tipičnega 12-nadstropnega bloka. Blok je bil grajen v armiranem betonu s tunelskimi opaži, ki določajo volumne stanovanj. Tipična etaža ima devet stanovanj velikosti od 43m2-75m2, ki so enostransko orientirana proti vzhodu ali zahodu. Velik problem je temen sredinski hodnik, ki je pogosto tarča vandalizma. Dodatna težava je eno samo komunikacijsko jedro.

Tipološka prenova stanovanj izhaja iz obstoječih konstrukcijskih možnosti, iskanja možnosti dvostranske osvetlitve stanovanj, povečevanja stanovanj z balkoni in reševanja problema temnega hodnika. Rešitev predlaga uvedbo štirih tipov stanovanj:

1 Stanovanj z dodanimi balkoni (6.-7. nadstropje), ki tlorisno ostanejo nespremenjena. Rešitev na mestu dveh stanovanj ob komunikacijskem jedru predlaga dvovišinski prostor, ki osvetli sredinski hodnik in ponudi sobo za druženje in prostočasne dejavnosti stanovalcev.

2 Dupleksov z zunanjim hodnikom (1.-4. nadstropje), ki so dostopni z novih zunanjih hodnikov, “spodbujevalcev “socializacije stanovalcev bloka in soseske. Dupleksi so obojestransko orientirani in imajo dnevne prostore v spodnjem ter spalne v zgornjem nadstropju.

3 Obojestransko orientiranih stanovanj (5. nadstropje). Tudi ta stanovanja so dostopna z zunanjega hodnika in so tlorisno preoblikovana.

4 Stanovanj z dodanimi balkoni (8.-12. nadstropje), tlorisno ostanejo nespremenjena. Problem temnega hodnika rešuje svetlobnik na obeh koncih, ki teče čez pet vrhnjih etaž.

V pritličju bloka je v prostoru hišnega sveta urejena mladinska soba za pomoč pri učenju in koristno preživljanje prostega časa. Soba je podaljšek majhnih stanovanj, v katerih mladi nimajo prostora za učenje.

Rešitev prenove bloka sicer predlaga zmanjšanje števila stanovanj, a ustvari boljše bivanjske pogoje. Problematična je tudi prenova stanovanj med 1.-5. nadstropjem, ki bi zahtevala začasno selitev stanovalcev. Oba problema bi bila rešljiva v okviru prenove večjega števila blokov. Nekateri stanovalci bi morda želeli bivati v manjših in drugi v večjih stanovanjih. Večina pa bi se zaradi navezanosti na okolje selila le v okviru soseske, saj se je v Fužinah kljub problemom razvil močan duh pripadnosti.

………………………………………………………………………………………………………………………

Diplomska naloga: Prenova stanovanjske soseske Fužine
Diplomantka: Mojca Zavasnik
Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec
Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani 2006/07

komentarji (3)

  1. kurent, 04.10. 2012, 12:54

    Vsako sosesko bi se dalo izboljšati, verjamem v dober namen diplomske naloge.

  2. kurent, 04.10. 2012, 13:07

    Vendar pa analiza v članku sledi zgolj širšemu (slabemu) javnemu mnenju. 1. fužine so v evropskem ali svetovnem merilu majhne, 2. stanovanjski bloki so v primerjavo z ostalo Ljubljano zelo dobro grajeni, stroški vzdrževanja so zato relativno majhni, 3. urbanistično gledano je prometna ureditev odlična, glede parkiranja v Ljubljani verjetno ni boljših pogojev (res je, da bi bilo lahko zaradi porasta avtov boljše), 4. vzdrževanje javnih zelenih površin je bilo do nastopa župana Jankovića odlično, saj je Fužine urejal en upravnik, po njegovem nastopu jih je več, še vedno pa je zgledno, 5. Fužine imajo v primerjavi z ostalimi soseskami ogromno javnega sektorja, posledično jih je veliko zaposlenih v njem (večji procent bi težko dosegli), 6. da so Fužine varne, ni paradoks, ampak je misel o nevarnosti zgolj posledica zmotnega mišljenja o njih, 7. Fužine imajo dve osnovni šoli, eno srednjo šolo, veliko knjižnjico, kulturni center, cel kup vrtcev, fužinski grad z arhitekturnim muzejem, ogromno športnih igrišč v okviru šol in zunaj njih, izrabljen rekreativni pas ob Ljubljanici, Golovec, hrib Marinkovec… torej široka paleta športnih, kulturnih, izobraževalnih in rektreativnih programov

  3. pilka, 05.10. 2012, 10:30

    Se povsem strinjam z zgornjim komentarjem. V novejših blokih, tistih na vzhodni strani, so stanovanja zelo solidna in dobro grajena. v primerjavi z ostalimi blokovskimi stanovanji imajo dobro tlorisno razporeditev in presenetljivo dobro zvočno izolacijo med stanovanji. Smo živeli tam in razen takratne brezposelne pred bloki postavajoče mladine ni bilo nič narobe. Šola, trgovina, rekreacija, frizer,… vse je praktično na dosegu roke. Tudi otroška igrišča so bila med bloki solidno urejena.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.

Komentarji