Novice

Prostor ulice kot prostor skupnosti

Prenova v območjih enodružinske prostostoječe gradnje

Klemen Kušar

04.10.2012

Besedno zvezo prenova v območjih enodružinske prostostoječe gradnje največkrat povezujemo s prenovo individualnih prostostoječih hiš s ciljem racionalnejše rabe energije, prilagoditve notranjega bivanjskega prostora ali s prenovo določenih delov ovoja objekta. Redkeje jo povezujemo s prenovo zunanjega prostora v smeri prilagoditve spremenjenim socio-ekonomskim razmeram v prostoru. Z nezmožnostjo prilagoditve prostora novim razmeram se namreč ustvarjajo problemi, ki povzročijo napetosti med njegovimi uporabniki.

Vzroki za prenovo

Območja enodružinske prostostoječe gradnje (v nadaljevanju EPG) so zaradi lastniške razdrobljenosti prostora izrazit primer nezmožnosti prilagajanja zunanjega prostora novim razmeram. V obdobju po drugi svetovni vojni do naftne krize v 80-ih letih, so v okolici slovenskih urbanih središč nastala naselja EPG z relativno nizko gostoto. V primerjavi povprečne velikosti parcel EPG med Slovenijo in povprečjem EU so slovenske parcele za 30-odstotkov večje. V povprečje so vštete tudi parcele, ki so bile pozidane po osamosvojitvi in se v večini približajo minimalnim standardom o velikosti zemljišča. Razlog za razliko v velikost parcel v Sloveniji med danes in včeraj je mogoče iskati v spremenjenih socio-ekonomskih razmerah. Parcelacija sredine prejšnjega stoletja je nastajala ob predpostavki nizke cene energentov, standardne velikosti in oblike družine, ter dostopnosti do delovnega mesta. Tako so – takrat na obrobju mesta, nastajale soseske z nizko gostoto, ki danes postajajo del ožjega mestnega območja. Na prvi pogled so to soseske, ki zagotavljajo relativno visoko kvaliteto bivanja. Ob natančnejšem pogledu pa je možno opaziti počasno degradacijo območij.

Pri prenovah objektov na območjih EPG gre največkrat za dozidave prizidka za individualne potrebe stanovalcev, saj velikost parcele kljub prostorskim omejitvam v večini primerov to dovoljuje. Objektom, ki so bili zgrajeni pred osamosvojitvijo in imajo večinoma dvostransko orientacijo, se dodajajo nove stavbne mase z večstransko orientacijo. S tem se ruši obstoječi red. Zaradi želje po čim boljše izkoriščenem in svetlem prostoru so vedno bolj pogosti pogledi iz objekta v objekt, ki pa so dejansko nezaželjeni.

V zunanjem prostoru se degradacija območja kaže v neenotnosti objektov na ulici, saj prizidki običajno ne vzpostavljajo odnosa z obstoječimi objekti. Široke ulice s pasom zelenice in pločnikom postajajo priročni parkirni prostori, saj bi bila prilagoditev lastne parcele dodatnemu avtomobilu bolj zahtevna od vsakodnevnega parkiranja na dozdevno preširoki ulici. Vse to pa priliva olje na ogenj že obstoječim nesoglasjem v soseski.

Delavnica: kako prenoviti prostor ulice?

Študija je iskala odgovore na osnovno vprašanje: kako pri prebivalcih vzbuditi željo po prilagoditvi ulice novim razmeram? Zaradi počasne degradacije bivanjskega okolja in delno tudi zaradi lastne krivde se namreč prebivalci ne zavedajo padca kakovosti bivalnega okolja. Zato ostajajo apatični do kakršnihkoli sprememb.

Osnovno metodo dela so določile trditve modela Alinsky, ki govori o postavitvi skupnega cilja in organizaciji ljudi okoli njega. V ta namen smo organizirali delavnico, v katero smo vključili pare v različnih starostnih obdobjih in ki živijo v naseljih EPG. Stopnja znanstva je med pari variirala, kar je simuliralo odnose na ulici. Delavnica smo zaradi možnosti kasnejše primerjave rezultatov organizirali v dveh skupinah.

Skupaj do problemov, skupaj do rešitev

Ob začetku dela je prevladovala skepsa glede učinka take delavnice. Trditev, “da smo Slovenci narod plotov in ograj”, je bil precej pogost očitek tako pri udeleženih parih, kot pri parih, ki so sodelovanje ravno zaradi tega vzroka zavrnili. V delavnici so udeleženci skozi proces iskanja skupnega cilja spoznali, da opažajo podobne probleme v ulicah kjer živijo. Poenotili so se okoli ključnih problemov kot so: neurejeno parkiranje, prehitra vožnja, neprimernost ulice za otroško igro, brezizraznost ulice ipd. Nato so oblikovali rešitve. Poleg predvidljivih rešitev kot so postavitev drevoreda, omejevanje hitrosti prometa in ureditev skupnih prostorov za smeti, so skupaj prišli tudi do sklepov, ki bi jim močno nasprotovali, če bi bili predlagani od zunaj. Eden takšnih sklepov je bil določitev območja zgoščenega parkiranja in preoblikovanje ostale ulice v dovozno pot brez možnosti parkiranja. Zanimivo je tudi to, da sta obe skupini, ki med seboj nista komunicirali, prišli do enakega sklepa.

Individualni prispevek za skupno dobro

V drugem delu delavnice smo preverjali, koliko so prebivalci pripravljeni individualno prispevati za dosego skupnih ciljev. Če so se v prvem delu ukvarjali samo z zemljiščem, ki je bilo v lasti občine, so bili v drugem delu soočeni z dejstvom, da morajo za svoje cilje odstopiti del svojega zemljišča. Predlagali smo možnost 20-letnega oddajanja tega dela tretji osebi. Na njej naj bi se zgradile plombe, stanovanja za mlade družine. Po 20-ih letih bi zemljišče skupaj s plombo v celoti pripadla nazaj lastniku. Tako so obstoječi lastniki/sodelujoči v delavnici dobili potencialni individualni ekonomski interes za sodelovanje. Dejstvo, da so se bili ostali pripravljeni odreči nečemu za dosego skupnega cilja, je pripravilo k bolj odprtemu in kreativnemu razmišljanju tudi tiste, ki so bili na začetku bolj skeptični do predlaganih sprememb.

Ulica za vse prebivalce

Končni rezultat delavnice je presegel pričakovanja. Predvideni rezultati delavnice so bili: drevored, organizirano zbiranje smeti in postavitev dveh plomb. Udeleženci so se na koncu poenotili še okoli: otroškega in večnamenskega igrišča, ureditvi enosmerne dovozne poti, skupnega parkiranja, postavitve petih plomb in nekaterih manjših detajlov glede izgleda naselja. Obseg dogovora je bil primerljiv tudi pri drugi skupini. Udeleženci so torej uspeli zgostiti območje za 50-odstotkov, zagotovili petim družinam dom in hkrati ob lastnem ekonomskem interesu uspeli zgladiti probleme, ki so jih prej motili na ulici. Prostor ulice je tako postal prostor skupnosti.

_______________________________________________________

Info:

Obravnavana tematika članka je del širše problematike povezane z prostori EPG, s katero se je Klemen Kušar ukvarjal v diplomski nalogi “Študija urbanistične zasnove zgoščanja in gentrifikacije stanovanjske soseske na primeru Galjevica v Ljubljani “, ki jo je izdelal na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo pod mentorstvom doc. dr. Ilke Čerpes in somentorstvom izr. prof. dr. Andreje Cirman l. 2012 z Ekonomske fakultete.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.