Novice

Izbrana nova Ribja brv čez Ljubljanico

23.10.2012

Pred desetimi dnevi se je zaključil javni enostopenjski arhitekturni natečaj  za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za novo brv za pešce med Ribjim trgom in Gerberjevim stopniščem v Ljubljani ter obnovo ozelenjenih teras nad Ljubljanico kot dela opornih zidov korita reke. Na natečaju je zmagal projekt avtorjev arhitektov Petra in Boštjana Gabrijelčiča s sodelavci ter konstruktorja Gregorja Cipota.

Predviden poseg je umeščen v samo središče historičnega mestnega jedra Ljubljane, med znamenitima Plečnikovima mostovoma. Plečniku pogosto pripisujemo, da je se je pri preurejanju Kellerjevega betonskega korita Ljubljanice zgledoval po Benetkah in njenih mostovih. Kaj natančno je imel Plečnik ob tem v mislih, danes ne vemo, vemo pa, da ima ambient in ureditev Ljubljanice prav zaradi Plečnikovih posegov beneški  pridih. Podobno kot  v Benetkah je tudi Plečnik predvidel  in umestil številne nove mostove čez reko. Dva od njih, Tromostovje in Šuštarski most, je uresničil kot javna prizorišča, kot nove javne prostore, ki jih je iztrgal reki in podaril meščanom. Tudi za  Mesarski most in Ribjo brv je načrtoval in deloma uresničil mostne dostope. Medtem, ko ima nedavno zgrajeni Mesarski most sodobno podobo, čaka  ribja brv na svojo novo rešitev.

Kakšna naj bo torej  Ribja brv? Plečnik ji je s svojo obrežno ureditvijo že določil širino, širina reke njeno dolžino. Glede na oblikovno govorico sosednjih mostov, Šušterskega in Tromostovja, ki sta oblikovana v »neorenesančni« plastični maniri,  lahko predvidevamo, da bi bila tudi Plečnikova Ribja brv oblikovno bogata in izrazita. Ali bi jo zgradil kot dekorirano betonsko gredo, kot plitvo ločno konstrukcijo? Kdo bi vedel?  Zaradi spoštovanja do mojstrovega spomina in njegove umetniške avtoritete je ostajala zamisel po povezavi obeh trgov, Kongresnega in Ribjega, dolgo neuresničena želja. Šele leseni provizorij, ki je bil postavljen na pobudo študentov arhitekture, je bil pogumno in hkrati nekonfliktno dejanje. Pokazal je namreč na življenjsko nujo nove mostne povezave, a se hkrati, zaradi svoje začasne narave, ni zameril velikemu mojstru. Prav zato ga ljudje niso presojali po njegovi estetski temveč po uporabni plati. Z leti je lesena konstrukcija brvi propadla in potrebno bo poiskati novo, trajnejšo rešitev.

Kakšna naj bo torej nova Ribja brv? Če iščemo rešitev v novih prostorskih in programskih oblikah, je možnosti nešteto in obratno, kadar želimo poudariti enostavnost in diskretnost, težijo vse rešitve k eni sami končni rešitvi. Kako torej uresničiti Plečnikovo zamisel? Ali kot oblikovanje avtorsko izrazitega in v rečnem prostoru naglašeno prisotnega objekta ali kot diskretno, tiho  arhitekturo, ki biva nad reko kot skoraj  nesnovna ideja mostu? Oboje je mogoče in legitimno. Osebno menimo, da je brv na tem mestu vsekakor potrebna, da pa je prostor oblikovno že tako nasičen, predvsem s Plečnikovo zapuščino, da ne kaže, podobno kot pri prenovi NUK-a, tekmovati z mojstrom na oblikovnem polju. Avtorji zmagovalne rešitve predlagajo torej, da se nad reko položi  čim bolj transparentna, minimalistično oblikovana,  elegantna brv, ki bo razpirala neokrnjene  poglede vzdolž reke a hkrati povezala oba bregova kot široko razgledišče nad reko.

Zadali so si nalogo, kako zasnovati čim tanjšo mostno konstrukcijo s čim bolj transparentno mostno ograjo. Ob tem so uporabili dosedanje izkušnje pri dimenzioniranju in realizaciji jeklenih konstrukcij, nove tehnologije in materiale. Kot že omenjeno, ob takšnem pristopu vse rešitve težijo k neki končni obliki, kjer ni mogoče konstrukciji in s tem njeni obliki ničesar bistvenega več  odvzeti ali stanjšati,  zato so si takšne rešitve med sabo podobne in presežki se štejejo le v centimetrih in dekagramih – oblikovno pa, kljub majhnim razlikam, prispevajo k večji eleganci objekta.

Brv je po statičnem sistemu okvirna konstrukcija, kjer je horizontalni element tanka jeklena škatla, ki se vpenja v vertikalni element, ki ga predstavlja betonski opornik na desnem bregu Ljubljanice. Na nasprotnem bregu, pri Makalonci, se jekleni nosilec samo prosto naslanja na breg preko dveh elastomernih ležišč.  Jeklena greda, ki ima v prečnem prerezu obliko plitvega »V«ja je dolžine okoli 25m, širine 3,4m ter konstrukcijske višine samo 50cm.

Na robovih se greda stanjša na vsega 25 cm, kar ji daje izjemno eleganten videz. S plitvim trikotnim prerezom grede je vzpostavljena vizualna dinamika pri pogledih iz reke. Sprva, iz daljave,  vidimo most le kot tanek robni »venec« z eno od spodnjih ploskev nosilne grede. Ta se, ko se mostu bližamo, vizualno širi in se pod mostom razvije v celoten pogled na površino mostne grede ter nato ponovno zoži le na doživljanje ene od ploskev mostu. Greda se v najnižji točki skoraj dotakne osrednje arkadne odprtine Plečnikove fasade Makalonce in je z distanco od nje umaknjena. Greda je barvana v umazano beli barvi, ki se dobro vključuje v obrečno okolje, hkrati ustvarjajo rečni odbleski igro svetlobe in sence na površini podmostja, kar skupaj s prej opisano dinamiko pogledov na brv daje mostu zanimiv kalejdoskopski občutek.

Ob stikih brvi z obalo in pri oblikovanju vpenjanja in namestitvi ležišč novega mostu avtorji so se odločili za »arheološki« pristop. Tako v celoti ohranjajo obstoječe obrežne fasade v prvotni podobi (čeprav so deloma minimalno prikrite s prečnim profilom mostne grede). V ta namen so temelji in ležišča brvi umaknjeni za fasadne ploskve- pri Makalonci je mostna greda položena na ležišča, ki so nameščena  za Plečnikovo fasado in so, kadar je potrebno, dostopna preko revizijskih jaškov, ki so prekriti s tlakom obalne promenade. To je enostavna a hkrati tudi inovativna rešitev problema, ki dopušča, da ostane fasada v celoti nepoškodovana ter se kot taka avtentično ohrani za primer, če bi čez leta želeli predlagano brv zamenjati z nova drugačno rešitvijo.

Mostna površina je na obeh bregovih vstavljena med  Plečnikovo dekorativno ograjo iz umetnega kamna. Pohodna površina preko jeklene konstrukcije je večslojna: epoksi sloji z vmesno elektro grelno folijo ter zgornji sloj iz profiliranih Alu profilov, ki so eloksirani v svetlo sivi barvi, kije  razmeroma nova vendar že večkrat uporabljena rešitev pri urbanih brveh.

Več o rezultatih natečaja si lahko pogledate na strani ZAPS.

komentarji (4)

  1. peters2, 26.10. 2012, 09:39

    Obtoječa lesena brv je nadvse simpatična, čeprav ima na tleh reže, ki kolesom specijalkam pomenijo- če zapeljež v njih padec 2-3 cm.

  2. peters2, 26.10. 2012, 09:46

    Leseno brv se rad dotikam, rad se ustavim na njej. Predlog za nov most je hladen, neoseben, odbijajoč, zapeljal bom mimo. Ne znam si odgovoriti, zakaj ima pri arhitektih in žiriji industrijska #kultura# tako prevladujoč vpliv. peter štrukelj

  3. JD, 07.11. 2012, 22:01

    Skratka, Peter, peljati se s kolesom čez brv ni posebej omikano, ker pri tem ogrožaš pešce. A mi bomo pa odskakovali od kolesarjev ali kaj? Če pa se rad dotikaš lesa, si nabavi polena, za to ne potrebuejš brvi sredi mesta.

  4. peters2, 08.11. 2012, 06:38

    JD?Ti bi prepovedal promet s kolesi na obeh straneh bregov Ljubljanice? Ko stojim na mostu, uživam, ne držim se za belanco in ljudje ne poskakujejo okrog mene.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.