Dogodki

Pop-up Dom

1:1:1 uporabnik izdelek oblikovalec

Maša Ogrin

29.10.2012

Pop-up koncept je v slovenskem prostoru nekaj novega, v svetu pa se podobni principi izvajajo periodično, identificirajo problem ter ponudijo takojšnjo in učinkovito rešitev. Poznani so urbanistični pop-upi, od organizacije neformalnih vrtov na opuščenih gradbiščih, pop-up kafičev na ulici, ki opozarjajo na prometno preobremenjenost ulic, do pop-up mobilne mestne hiše, mobilnega laboratorija za presojo stanja civilne družbe in snovanja  izboljšav v lokalnih skupnostih.

Pop-up Dom odgovarja na trenutno situacijo v družbi in gospodarstvu. V družbi, ki manj zaposluje, mladi kreativni posamezniki težje razvijajo svoje sposobnosti. /// Odgovor na stanje je lahko samo-organizirana trgovina, ki predstavi lastne izdelke  manjših proizvodnih serij.

Pop-up Dom je koncept prodaje izdelkov sodobnega slovenskega oblikovanja, predstavi jih v njihovem uporabnem okolju. Galerijsko stanovanje vzpostavi neposredno interakcijo med uporabnikom in izdelkom ter pripomore k njegovem celovitejšemu vrednotenju. Z razvojem družbe se bosta tako proizvodnja kot tudi prodaja prilagajala končnemu uporabniku. Princip je blizu storitvenemu oblikovanju (service design). Integracija končnega člena – kupca – v oblikovalski proces pomeni korak naprej v trajnostnem razvoju, saj zagotavlja preživetje izdelka, s katerimi se identificiramo (in ga po nakupu redkeje zavržemo). V stanovanju so razstavljeni nekateri prototipni kosi notranje opreme, ki jih je možno kupiti takoj, ali pa se bodo razvijali v dialogu z naročnikom. Uporaba sodobnih spletnih tehnologij omogoča povratno informacijo in vzpostavlja dialog med oblikovalcem in uporabnikom.

V Pop-up domu se je izkazalo, da si slovensko gospodarstvo lahko opomore, če se vzpostavi dober dialog med oblikovalcem, obrtnikom in nenazadnje naročnikom. Pri večini izdelkov so obrtniki ali podjetja sodelovali z mladimi oblikovalci. V sodelovanju med Lip Pohištvom Bohinj in oblikovalskim kolektivom RomPom je ob tej priložnosti je nastala družina omar, ki bodo umeščene v nov turistični objekt v Bohinju. Sodelovanje dokazuje, da je maloserijska proizvodnja z uporabo lokalnih znanj in dostopnih materialov lahko uspešna predzgodba masovne proizvodnje.

Razstavljeni pohištveni kosi govorijo o tem, da je sodobna slovenska produkcija raznolika in v koraku s sodobnimi smernicami. Prevladujejo osnovni materiali – les, tkanina, papir, kovina. Nekateri izdelki so obdelani po principu »up-cycling«, kar pomeni, da staremu odsluženemu kosu, z minimalno predelavo, dodamo novo vsebino. Nekateri željo po trajnostni naravnanosti dosegajo s tem, da je izdelek v njegovi življenjski dobi mogoče prilagajati uporabnikovim potrebam in željam.

Svetila so prilagojena vsakemu prostoru, bolj kot na samo obliko luči, se osredotočajo na način podajanja svetlobe, po principu FFF »form-follows-function« in izražajo večplastnost oblikovanja svetlobe v prostoru.

Maloprodajni kosi imajo – prav tako kot pohištvo – svojo dodano vrednost. Družabne igre so oblikovane unikatno in prilagojeno lokalnemu okolju, med njimi najdemo slovenski monopoli in namizno leseno igro – strelastiko.

Stanovanju, ki so ga mladi oblikovalci do zadnjega vtikača opremili sami, vključno s preureditvijo kuhinjskih in kopalniških prostorov, dokazuje, kakšen potencial je v sodelovanju. Poleg oblikovalskih kosov, keramike, oblačil, nakita, umetnin, v stanovanju najdete tudi produkte uspešnih (slovenskih) podjetij, ki verjamejo v medsebojno sodelovanje in vzpodbujajo mlade uspešne krativce.

Pobuda za projekt: Oblikovalski kolektiv Rompom (Jurij Lozić, Tilen Sepič, Andraž Tarman, Nuša Jelenec, Gašper Premože)

V sodelovanju s Kreativno cono Šiška (Metka Pinezić, Mina Arko, Nina Urh, Maša Ogrin, Brigita Grbin, Marko Orel, Miha Artnak, Srđan Prodanović).

Fotografije: Tilen Sepič

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.