Dogodki

Arhitektura = v Ljubljani

Cankarjev dom

Aleksander Vujović

7. januar - 3. februar 2013

Arhitektura = predstavlja svojevrstni presek realiziranih slovenskih arhitekturnih stvaritev, ki so nastala v preteklih 5 letih. Avtorji razstave so po lastni presoji opravili izbor štiridesetih kakovostnih del in jih smiselno razvrstili v šest tematskih skupin: Prenova, dialog; Vas, regionalno; Narava, racionalno, Mesto, urbano; Šport, spektakel in Tujina.

Izbrana dela predstavljajo Slovenijo v najboljši možni luči. Kažejo pestrost in vitalnost prostorskih rešitev, zmožnost obvladovanja različnih meril v različnih okoljih. Manifestirajo tudi možnost izboljšanja in razvoja funkcij kraja, zmožnost zadovoljiti naročnika in prispevati h kakovostnemu javnemu prostoru in dovršenost izvedbe. Odzivajo se na prostor in njegove posebnosti. Skupne so jim absolutne omejitve: klimatske, statične, finančne, omejitve s predpisi in omejitve sprejetosti v prostoru.

Še vedno je zelo opazen vpliv t.i. ljubljanske arhitekturne šole – subtilne prilagoditve v teoriji razvitih pristopov na lokalne potrebe in kontekst okolja v katerega posegajo, pozornost do detajla in skromnost v izrazu. Ob tem pa je tu tudi nekaj stavb, ki kažejo vpetost v globalne arhitekturne trende in poskus njihove neposredne implementacije v naše okolje.

Nabor razstavljenih del, ki so večinoma zastavljena v času pred krizo pa že razkriva jasno tendenco (dobrih) arhitekturnih naročil. Večina projektov izhaja iz javnih naročil, tipološko med vsemi deli pa dominirajo prenove. Razumljivo, saj se občine in država v zadnjem obdobju lažje in bolj ugodno lahko zadolžijo kot posamezniki ali podjetja. Sredstev za novogradnje je občutno manj, investitorji in uporabniki pa skušajo čim boljše izrabiti in nadgraditi obstoječe prostorske kapacitete.

Slednje dejstvo ne prinaša nujno slabih novic, saj je v preteklih dveh desetletjih zgrajeno veliko stavbnega fonda. Grajeno je v dobri meri nekritično, tako z vidika arhitekture posamičnih stavb kot tudi z vidika arhitekture naselja oziroma okolice, v kateri so umeščene. V tem smislu predstavljajo izbrani posegi pri nas na žalost bolj izjemo kot pravilo. Prihajajoče prenove so torej priložnost, da naše hiše, naselja in mesta izboljšamo in nadgradimo.

Arhitekturne realizacije so sicer po naravi počasna disciplina. Kakor danes opazujemo stavbe, zasnovane še pred krizo, tako bomo ob naslednji razstavi komentirali danes nastajajoče posege. Ob vsakokratni podobni priložnosti pa vedno znova ugotavljamo, da izpostavljena dela po številčnosti niti približno ne konkurirajo slabši, neetični in potratni špekulativni arhitekturi, ki predstavlja prevladujoče stavbno tkivo, ki nastaja v naši okolici.

Zato je pomembno, da k razpravi o sodobni slovenski arhitekturi privabimo širše družbeno in intelektualno zaledje, ekonomiste, sociologe, humaniste in strokovnjake z drugih mejnih področij. Ti lahko skupaj s projektanti in arhitekturnimi teoretiki, ki imajo kritično distanco do vsakdanjih projektivnih in gradbenih procesov, izoblikujejo razmislek ali celo orodje za izboljšanje postopkov oblikovanja grajenega okolja v današnjih razmerah. Tako bi poiskali odgovore na nekatera že sedaj jasno izoblikovana pereča vprašanja:

Ali se družba dovolj zaveda vloge arhitekture in omejenosti ter potenciala prostora kot dobrine? Kakšna je današnja naloga arhitekture v socialnem, ekološkem in gospodarskem smislu? Kako vrednotiti stavbno dediščino, tako da ohranimo kakovostne stavbe in hkrati omogočimo nadaljnji razvoj? Kako pomembna je etika in kako estetika v današnji arhitekturi? Ali lahko energetsko učinkovitost razumemo drugače kot le odebelitev stavbnega ovoja? Kako naj arhitektura prispeva k trajnostnem razvoju družbe?

Avtorji razstave so k sodelovanju povabili nekaj uveljavljenih domačih kritikov, ki v spremljevalnem katalogu ponujajo svoj odgovor na nekatera izmed navedenih vprašanj. Razstava tako opravlja pomembno delo pregleda in predstavitve pomembnih objektov v zadnjem obdobju in odpira možnost iskrene debate o njihovem učinku in pomenu za družbo – za definiranje trenutnega stanja in razčlenitev razlogov zanj.

Takšne iniciative zato lahko bistveno prispevajo pri iskanju inovativnih arhitekturnih odgovorov na današnje izzive, ki so več kot le skupek upoštevanih predpisov in ekonomske omejenosti.

_______________________________________________________

Razstava Arhitektura =, 5 let slovenske arhitekture, je nastala v sodelovanju uredništva revije AB – arhitektov bilten, ki izhaja pod okriljem Društva arhitektov Ljubljane, ljubljanske galerije DESSA in mariborskega RAZ:UM s Hišo arhitekture Maribor, v sklopu dogodkov Evropske prestolnice kulture MARIBOR 2012.

Razstavo si med 7. januarjem in 3. februarjem 2013 ogledate v Cankarjevem domu. Postavitev razstave v CD: Nena Gabrovec in Mojca Kocbek Vimos

Članek je objavljen v dnevniku Večer, 24. 10. 2012

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.