Novice

Škodljivost nove uredbe

Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov

Izidor Jerala, mag. Maja Simoneti za skupino Odgovorno do prostora

10.03.2013

Vlada v odhajanju je 28. februarja 2013 sprejela novo uredbo o gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov. Skupina Odgovorno do prostora!1 opozarja slovensko javnost, da je uredba lahko izjemno škodljiva za dolgoročni razvoj Slovenije in katere izvajanje bi bilo v javnem interesu nujno treba zadržati.

Uredba predstavlja nov korak v razkroju slovenskega sistema urejanja prostora in dokazuje skrajno stopnjo razhajanja med strokovno in politično javnostjo. Strokovna in širša javnost se je z rešitvami nove uredbe lahko seznanila šele po javni objavi v Uradnem listu RS in ugovarja tako postopku priprave uredbe kot rešitvam v njej. Rešitve nove uredbe niso bile nikoli v javni obravnavi, niti nova uredba ni bila objavljena na seznamu gradiv v obravnavi, ki jih objavlja Vlada RS.

Strokovna javnost ugotavlja:
- da rešitve nove uredbe lahko vodijo do primerov nevarne gradnje, ki lahko ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma okolico;
- da uredba ni zapisana v pravnem jeziku države Slovenije, saj nezahtevni in enostavni objekti v njej niso klasificirani po zahtevah Uredbe o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS št. 109/2011) kar pomeni, da teh objektov ne bo mogoče v celoti evidentirati in podatkov o njih ne zbirati, obdelovati, analizirati ali posredovati na standardiziran način;
- da je z novo uredbo Vlada Republike Slovenije posegla v pristojnosti lokalnih skupnosti, saj je v nasprotju z drugo alinejo drugega odstavka 11. člena zakona o prostorskem načrtovanju, po katerem je edino občina pristojna za določanje pogojev za umeščanje posegov v prostor, z osmim členom nove uredbe z naslovom »Pogoji umeščanja nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor« kar sama določila pogoje za umeščanje posegov v prostor.

Z novo uredbo naj bi se v Sloveniji bistveno povečale možnosti za gradnjo objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja (enostavni objekti – za 35%) in za katere se lahko izda gradbeno dovoljenje brez projektne dokumentacije (nezahtevni objekti – za 50%). Uredba bo po zagotovilih Vlade med drugim do 30% zmanjšala število postopkov, ki jih vodijo zaradi gradnje enostavnih objektov in tako uvedla tudi neke vrste »mini legalizacijo«.
Vrste in značilnosti nezahtevnih in enostavnih objektov v novi uredbi presegajo vse razumne meje, hkrati pa država odgovornost za njihovo varnost oz. morebitno škodo, ki so jo doslej nosili projektanti kot nosilci specialističnih znanj, prenaša na investitorje. Z novo uredbo so kot nezahtevne ali enostavne gradnje dopuščene tudi gradnje, ki so več-etažne, športna igrišča v velikosti do 10.000 m2, zidanice do velikosti 80 m2, stavbe s površino do 150 m2 in npr. tudi ograje, visoke do štiri metre. Določila občinskih prostorskih načrtov pa veljajo le v primerih, ko so ugodnejša za investitorje.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor v pojasnilu novo sprejete uredbe ocenjuje, da se bodo z njo investicije pocenile, kar naj bi imelo pozitiven vpliv na trenutno gospodarsko situacijo.

Težko je oceniti, kako bodo novi seniki, zidanice, visoke ograje in podobni objekti brez strokovno pripravljene dokumentacije prispevali k izboljšanju gospodarskih razmer v državi, še nekoliko težje pa, kakšen bi lahko bil vpliv napovedane »mini legalizacije« na stanje nacionalnega gospodarstva. Čakalna vrsta črnograditeljev, ki bodo želeli legalizirati svoje objekte na osnovi nove uredbe, je dolga. Večina nelegalno zgrajenih objektov je bila umeščena v prostor brez upoštevanja strokovnih dognanj o razvoju in gradnji v prostoru, ki jih povzemajo določila občinskih prostorskih aktov. Črne gradnje so odraz zanikanja skupnih vrednot in pravil, ki so vgrajena v prostorske akte in zavračanja dogovorov, doseženih v procesih usklajevanja posegov v prostor. Vsaka legalizacija črnih gradenj je potencialno problematična prav zaradi posledic, ki jih ima v prostoru in zaradi sporočila, ki ga prinaša v širše družbeno okolje. S črnimi gradnjami zaznamovan prostor lahko brez dvoma predstavlja le izjemno omejen vir gospodarskega razvoja. Mnogi predeli Slovenije so prav zaradi zniževanja pomena strokovnega dela in neizvajanja ukrepov na področju urejanja prostora z nelegalno gradnjo že negativno zaznamovani.

Strokovna javnost posebej opozarja na nejasne rešitve glede namenske rabe zemljišč, na katerih se po uredbi lahko gradijo enostavni in nezahtevni objekti in na v uredbo vgrajena nizka pričakovanja do arhitekturne podobe novih gradenj. Ker uredba ne zahteva, da mora biti gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov obvezno skladna z namensko rabo zemljišč, je možno, da bo po novem na primer dopuščena gradnja zidanic (ki jim uredba dopušča bistveno povečanje glede na dosedanjo prakso) na površini kmetijskega zemljišča, ki je bilo do sedaj namenjeno pridelovanju grozdja. Prav tako uredba zgolj splošno zahteva, da novi objekti ne smejo kvariti okolja in da ne smejo oblikovno odstopati od že zgrajenih objektov v okolju, čeprav imajo občine praviloma določene merljive zahteve za kakovostno oblikovanje novih objektov, kot je npr. naklon strehe, razmerje tlorisov in volumna, oblikovanje fasad ipd., ki imajo podlago v lokalno in regionalno izredno raznolikem in pestrem arhitekturnem okolju Slovenije. Podobno nejasna določila so v dosedanji praksi pripeljala do izjemno kaotične in neurejene tipologije gradnje in s tem slabšanja podobe slovenskega prostora.

Skupina OdP! zato uveljavitvi nove uredbe odločno nasprotuje in zahteva: da Vlada Republike Slovenije zadrži izvajanje nove uredbe ter jo v najkrajšem možnem času v celoti odpravi. O novih rešitvah naj minister odpre javno in ustrezno strokovno podprto posvetovanje, ki bo vodilo do vsesplošno bolj sprejemljivih rešitev.

Skupina OdP! pričakuje, da vsakdo, ki sodeluje pri urejanju javnih zadev, prevzame svojo poklicno odgovornost in zato poziva ministra, pristojnega za prostor, naj javno objavi imena in priimke oseb, ki so predlagale rešitve in besedilo nove uredbe ter tudi stališča do pripomb in predlogov javnosti, ki jih je ministrstvo prejelo k osnutku uredbe leta 2011.

Hkrati skupina tudi meni, da je skrajni čas, da nosilci odločanja prepoznajo urejanje prostora kot temeljni instrument smotrnega ravnanja s prostorom in ustanovijo vladno službo za prostor kot neodvisno, strokovno in posvetovalno delovno telo.
Smotrno ravnanje s prostorom je kot ustavna kategorija tudi nadsektorska in nadresorna kategorija kar se mora odraziti tudi v ustrezni organizaciji strokovnega dela.

Ob tej priložnosti skupina OdP! ponovno opozarja na škodljivo nerazumevanje pomena javnosti in demokratičnosti v sistemu urejanja prostora v Sloveniji, ki se odraža v vsakdanji praksi in je posledica dejstva, da v Sloveniji ni mogoče delovati v javnem interesu urejanja prostora. Slednje civilni družbi preprečuje, da bi se v organizirano vključila v formalne postopke zaščite javnega interesa. Skupina OdP zato predlaga Vladi, da nemudoma vzpostavi pogoje za razvoj organiziranih civilnih pobud v javnem interesu na področju urejanja prostora.

OdP! so: Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Inštitut za politike prostora, Inženirska zbornica Slovenije, Katedra za urbanizem Fakultete za arhitekturo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Zveza geodetov Slovenije, Zavod za prostorsko kulturo Trajekt, Društvo arhitektov Pomurja.

Več:
Uredba – Uradni list RS

Fotografije:
Arhiv Zavoda Trajekt

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.