Dogodki

Debata Institucija kot praksa

O preobrazbi sodobnih modelov institucij in njihovi vlogi v prihodnosti

Maša Ogrin

13.05.2013

»Institucije imajo moč. Nakazujejo trende in usmerjajo pozornost. So pomembne in to dejstvo ne zahteva posebnega pojasnila. So plovila, ki zbirajo, predstavljajo, preučujejo, podpirajo in presojajo. So arbitri okusa, tvorci znanja. So tkalci sanj naše kulturne imaginacije.«je zapisano v vabilu na simpozij Institucija kot praksa, ki se je prejšnji teden odvijal v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.

Simpozij je vodila kustosinja in kritičarka Beatrice Galilee, tudi predavateljica sodobne arhitekture in oblikovanja in kustosinja letošnjega arhitekturnega trienala v Lizboni. Sogovornike je izbrala iz širšega svetovnega  arhitekturnega miljeja sodobnih ustvarjalcev, arhitektov, kustosov, kuratorjev in mislecev. Povabljeni so bili Eva Franch i Gilabert, direktorica galerije Storefront for Art and Architecture iz New Yorka, Jan Boelen ustanovitelj sodobno-umetnostne galerije Z33 v Hasseltu, Kieran Long kustos za arhitekturo in sodobno oblikovanje v Victoria & Albert muzeju v Londonu, Indy Johar soustanovitelj biroja 00:/ in Marielsa Castro izvršna direktorica galerije  LIGA v Ciudad de Mexico.

Indy Johar, vodja HUBa v Westministru je mnenja, da smo priča preobrazbi ekonomskih modelov, sodobne ekonomske teorije postavljajo v središče človeka. S pojavom P2P (op.p.: people to people) pristopov, ki jih omogoča internet, kot npr. Kickstarter, Foursquare, Airbnb, Prevozi, … se rušijo ustaljene hierarhične oblike delovanja družbe. Linearen ustroj družbe, nadomešča mrežna ureditev, v ospredje pa stopajo sposobnosti in želje posameznika, ki ni več odvisen od vmesnih posrednikov. Državne institucije nadomeščajo “bottom-up” prakse, ki so dinamične in odprte, predvsem pa služijo civilni družbi. Dogaja se neka nova vrsta industrijske revolucije, katero soustvarjajo oblikovalci družbenih tokov. Kulturne institucije prevzemajo tudi politično vlogo in se s tem postavljajo kot enakovredni gradniki socialnega okolja.

Predavatelji so ob predstavitvi svojega dela osvetlili vlogo sodobne galerije, ki bolj kot prostor reprezentacije postaja prostor za preizkušanje novih konceptov in umetniških praks. Galerijski prostor je hkrati laboratorij in obratno. Komentira in sooblikuje življenje v okolici. Umetniške institucije osvetljujejo in nagovarjajo, ter se same odzivajo na gospodarske in politične izzive. V tem kontekstu je bilo poleg galerij, katerih predstavniki so bili prisotni, omenjenih še nekaj drugih nevladnih organizacij: CUP – Centre for urban pedagogy, Fabrika, omenjena pa sta bila tudi inštituta Design as Politics na Univerzi za tehnologijo v Delftu, ter Strelka inštitut v Rusiji, kjer dizajn sodeluje in soustvarja odgovore na družbeno-politična in gospodarska vprašanja.

V skladu z  novo k človeku obrnjeno ekonomijo institucije nagovarjajo človeka in njegovo družbeno politično vlogo. Sistemi državnih institucij so okorni in ne-fleksibilni, zato so manjši kolektivi, ki temeljijo na znanju in sposobnostih posameznikov bolj uspešni pri reagiranju na aktualno dogajanje. Z organizacijo dogodkov in performansov se odzivajo na okolje in ga komentirajo ter sooblikujejo in napovedujejo.  Mnogokrat so galerije tudi prizorišče kritičnih političnih diskurzov, eden uspešnih primerov so projekti galerije  Storfront for art and architecture, ki jo vodi  katalonska arhitektka Eva Franch i Gilabert  v New Yorku, vendar imamo tudi v Sloveniji nekaj uspešnih praks, kjer se umetnost prepleta z urbanim, javnim in političnim (Onkraj gradbišča, Prostorož, Kreativne zadruge, Kreativna cona Šiška, RogLab,…).

Spreminja se odnos med razstavljenimi artefakti in obiskovalci galerije, le-ti so vedno bolj soudeleženi v galerijskih performansih, kar predstavlja novo obliko reprezentacije umetniških objektov, ki je bila za časa Op-arta le nakazana. Ideji ustvarjanja izkušnje sledi tudi kuracija in umestitev umetniških izdelkov v prostor. Objekt postaja subjekt in obratno, obiskovalci galerije se gibajo skozi t.i. galerijsko pokrajino, le-ta pa jim ponuja prostor in čas za refleksijo. Vrednost za družbo predstavlja predvsem to, kar po dogodku v prostoru ali družbi ostane, pa naj bo to fizična intervencija, ali pa mentalna sprememba, ki jo dogodek sproži.

Jan Boelen, ustanovitelj sodobno-umetnostne galerije Z33 je mnenja, da mora biti vsako novo oblikovanje kritično do obstoječega, poezija naj služi kot strategija, dvom  pa naj bo orodje, ki lahko oblikuje spremembe.

Fotografije: Ana Kovač

Komentarji (1)

  1. Meta Kutin, 16.05. 2013, 12:08

    Debata je pomagala ozavestiti nekatere spremembe, ki so se že zgodile na področju (predstavljanja) arhitekture.Zanimivo pa bi bilo postaviti temo še v naš domač kontekst, saj se je tudi sam dogodek odvil v okviru ene naših vidnejših institucij s področja arhitekture.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.