Dogodki

Za vzdržno stanovanjsko politiko

Posvet o osnutku Nacionalnega stanovanjskega programa 2013-2022

Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana

Delovna skupina za stanovanjsko politiko pri Mreži za prostor

27. maj 2013, ob 17. uri

V javni obravnavi je nov osnutek Nacionalnega stanovanjskega programa 2013-2020 (NSP), ki ga je pripravilo in na svoji spletni strani objavilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Tako kot na prejšnjega so pripombe tudi na novi osnutek že podale mnoge ustanove in organizacije, med drugim tudi tiste, ki delujejo v Mreži za prostor. Ocenjujejo, da so v dokumentu rešitve, ki bi jih bilo treba bolje preudariti in širše uskladiti.

Zato ste v ponedeljek, 27.5. 2013 vabljeni na organiziran posvet, na katerem bodo zainteresirane organizacije in posamezniki izmenjali stališča. K predstavitvam stališč so v Mreži za prostor povabili predstavnike organizacij, ki so lani junija na povabilo Ministrstva pripravili svoja stališča na predloženo strukturo NSP. Uvodoma bodo svoje pripombe na aktualni osnutek NSP predstavile naslednje organizacije:

- Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (Sašo Rink)

- Nepremičnine Celje (Danica Dobršek)

- Slovensko neprmičninsko združenje FIABCI Slovenija (Franci Gerbec)

- Zveza društev upokojencev Slovenije (Tomaž Banovec)

- Študentska organizacija Slovenije

- Mreža za prostor (Blaž Habjan)

Povzetek pripomb Mreže za prostor na osnutek Nacionalnega stanovanjskega programa (NSP) 2013-2023

V Mreži za prostor so glede osnutka Nacionalnega stanovanjskega programa 2013-2022 pripravili 7 strani pripomb, ki se nanašajo neposredno na besedilo osnutka. Glavne smeri pripomb pa so strnili v pet točk, okoli katerih bodo na posvetu soočili mnenja in poskusili oblikovati skupna stališča.

1. Nizkoprofitna stanovanja

Nikakor se ne strinjajo z uvedbo kategorije »nizkoprofitnih stanovanj«, kot nadomestilom za kategorijo neprofitnih stanovanj. Menijo, da se morebitni profiti oz. presežki med stroški in prihodki, ki se ustvarjajo s stanovanji, ki so prejela kakršnokoli pomoč iz javnih sredstev, smejo preliti le v znižanje najemnin. Vsaka predvidena spodbuda iz javnih sredstev profitnim investitorjem ali stanovalcem lastnikom stanovanj, je prelivanje javnih sredstev v zasebne žepe brez jamstev, da bo to tudi v bodoče prispevek k začrtani stanovanjski politiki.

2. Lastniška – najemna stanovanja

Kljub splošno znanemu dejstvu, potrjenemu v analizi za pripravo programa, da imamo v Sloveniji iz številnih vidikov škodljivo razmerje med lastniškim in najemnim fondom stanovanj, tudi ta osnutek NSP ne prinaša sprememb paradigme. Predvideva celo spodbujanje gradnje stanovanj s pomočjo javnih sredstev s predvideno privatizacijo (najemnina, ki se šteje v kupnino), subvencionirane varčevalne sheme za zasebno individualno gradnjo in proučitev možnosti uporabe stanovanjskega dodatka za odplačevanje anuitet stanovanjskih kreditov. Nasprotujejo vsem tendencam iz programa, ki več kot omogočajo, torej spodbujajo gradnjo tovrstnih stanovanjskih enot.

Nasprotujejo tudi ukrepom, ki prispevajo, da bosta najem in/ali oddaja stanovanj manj privlačna za stanojemalce ali stanodajalce (npr. restriktivnejša zakonodaja za prekinitev pogodbe o najemu). Iskati je treba rešitve, ki spodbujajo tako najem kot oddajo.

Ne strinjajo se niti s tem, da se, razen izjemoma in za določen čas, individualni stanovanjski dodatek predvidi tudi za stanovalce stanovanj, ki sodijo v tržni najem oz. t.i. nizko donosni segment stanovanj.

3. Nove zazidalne površine – celovita prenova

Celovita prenova obstoječega stanovanjskega fonda je v NSP premalo poudarjena. To je toliko bolj izstopajoče, ker se še vedno govori o ukrepih za zagotavljanje zazidalnih zemljišč, čeprav analiza ugotavlja, da imamo obstoječih stanovanjskih enot več kot dovolj.

4. Konkretni cilji stanovanjske politike.

NSP bi moral vseboval nabor konkretnejših ciljev, ki se jih želi dosegati skozi stanovanjsko politiko v luči vzdržnega splošnega razvoja družbe in države (socialna kohezija, okolje, gospodarstvo…). Ti bi morali tako jasni, da bi vedno lahko služili kot kriteriji za odločanje na vseh nižjih ravneh reševanja stanovanjskega vprašanja posameznikov. Npr. izogibanje getoiziranim naseljem, vključevanje pripadnikov ranljivejših skupin, spodbujanje zadružništva kot socioekonomske kategorije, obnova mestnih jeder itd.

5. Celovita presoja vplivov na okolje

Za NSP, kot je pripravljen, bi se morala izdelati celovita presoja vplivov na okolje. NSP predvideva v veliki meri tudi izgradnjo novih stanovanj, kar pomeni širjenje pozidanosti, NSP pa izrecno izkazuje namen gradenj tudi na kmetijskih zemljiščih.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.