Novice

Suhi zid – starodavna tehnika gradnje

Arhitekturno-antropološka delavnica na Malti

Andreja Benko

11.08.2013

Na  enem izmed treh naseljenih otokov malteškega arhipelaga – otoku Gozu, smo v mesecu juliju 2013 vodili mednarodno arhitekturno-antropološko delavnico z naslovom The Malta Dry Wall Story 2013. Otok Gozo je bil izbran zato, ker je na otoku precej arhitekture v suhem zidu, kar je bila glavna tema delavnice, obenem pa je lokacijo dopolnjevala njena odmaknjenost in idiličnost.

Delavnica je potekala pod mentorstvom prof. dr. Marca Vanlangendoncka in Sama Jenssena iz belgijske Univerze v Leuvnu in prof. dr. Boruta Juvanca in doc. dr. Domna Zupančiča iz Univerze v Ljubljani. Zasedbo udeležencev delavnice so sestavljali različni profili arhitektov, antropologov in umetnikov iz Južnoafriške republike, Rusije, Kanade, ZDA in Slovenije.

Naloga gostujočih arhitektov je bila osvetlitev pomembnosti gradenj suhega zidu na strokoven način, tako prebivalcem otoka kot tudi turistom. Prav tako je bila pomembna naloga črpanje znanja starejših rodov ter prenos znanja na mlado generacijo.

Gradnja v kamnu je osnovni princip gradnje v deželah oz. pokrajinah, kjer je kamna zadosti in je prosto na razpolago. Osnovne strukture, ki so iz tega nastale, so najprej preprosti zidovi, škarpe, kasneje manjši objekti uporabljeni kot zatočišča oz. shrambe in kasneje tudi hiše. Kot zanimivost je potrebno dodati tudi to, da je na malteškem otočju večina gradenj še vedno kamnitih iz domačega obdelanega kamna v dimenzijah 23,5 cm x 23,5 cm x 57 cm.

Osnovne konstrukcije, primarno še iz neobdelanega kamna, so bile grajene v tehniki korbeling, ki se v prerezu kaže kot previsevanje, v prostorskem smislu pa kot neprava kupola. Korbeling  opazimo že v 4 tisočletju p. n. št.,  kar lahko na Malti in Gozu vidimo na svetiščih v Zgantiji, Hagar qim in Mnajdri. Kasnejše a naprednejše konstrukcije s pravo kupolo iz klesanega kamna, pa datirajo v 1. st. n. št. – kot prvo tako poznamo Panteon. Pri vseh teh konstrukcijah je poudarek na nevezanosti kamnov z vezivom, saj potrebno oporo dobijo drug od drugega.

Strokovnjaki se moramo zavzemati za nadaljevanje ohranjanja tehnike gradnje v suhem kamnu, saj tako grajeni objekti propadajo zaradi modernizacije, neuporabljenosti, zaradi opuščanja pašništva in ker potreb po takih objektih ni več. Obstoječi enostavni objekti prikazujejo njegovo uporabnost, ki v primeru vrtov zadržuje zemljino, hkrati pa tudi vlažnost zemlje – princip obdelovalnih teras. Arhitektura suhega kamna je še danes uporabna za ograje (za ločevanje), obdelovanje škarp ali nasipov.

Pitne vode je na malteškem otočju izjemno malo, tako da vodo cenijo kot zlato. Prav zaradi tega so zanimivi njihovi namakalni sistemi in zbiranje deževnice. Čistost vode obdelovalci teras preverjajo z živimi sistemi (zlate ribice v zbiralnikih).

Kot učna oblika je bila izbrana delavnica – metoda dela, ki ustreza intenzivnemu delu skupine in učenju v kratkem času, ki se je tudi arhitekti radi poslužujejo. Metoda dela v izvajanju delavnice je odvisna od skupine in pričakovanih rezultatov delavnice. Vsaka ima svoje izobraževalne cilje in podcilje, ki v kombinaciji pripeljejo do vsem skupnega cilja – uspešnega zaključka delavnice. Pri arhitekturno-antropološki delavnici je izjemnega pomena opazovanje in doživetje prostora, obenem pa tudi stik z lokalnimi prebivalci. Pravilno zastavljena koordinacija delavnice, kot tudi sodelujoči na delavnici, je izrednega pomena.

Delavnica je imela tri cilje:

- prenos tradicionalnih znanj in veščin gradnje v suhem kamnu na mlajše rodove,

- izobraževanje  o izdelavi dokumentacije v okviru terenskega dela,

- javne predstavitve z diskusijo v okviru delavnice.

Sestavljena je bila iz teoretično spoznavnega dela – osnovnih predavanj o kamnu in arhitekturi iz kamna, ekskurzij po Malti in Gozu, kjer smo udeleženci lahko videli sakralne objekte, grajene iz večjih kamnov še pred egipčanskimi piramidami in izmerili nekaj tradicionalnih giren (kamnitih zatočišč v korbelingu) – objektov namenjenih pastirjem na paši. V Sloveniji take objekte poznamo pod imenom hiška in jih najdemo na Krasu. V okviru ekskurzij smo udeleženci za boljše razumevanje obiskali tudi še delujoče kamnolome, kjer smo se seznanili z rezanjem kamna in osnovnimi kamnitimi elementi. Pomemben poudarek delavnice je bil na dojemanju in razumevanju arhitekture kamna in življenja ter navad ljudi na Gozu. Dojemanje otoške arhitekture in prostora smo na svojevrsten način predstavili skozi tekst in skice.

Praktični del je bil izveden na eni izmed teras. Udeleženci smo se tako seznanili z dejansko gradnjo po principu suhega zida. Izdelali smo dva principa zidu:

-          zid  iz neoblikovanega kamna in

-          zid  iz oblikovanega kamna (enaki kvadri).

Ta dva smo ovrednotili s prednostmi in pomanjkljivostmi posameznega.

Udeleženci smo ob zaključku delavnice pripravili zaključna poročila in jih predstavili organizatorjem na okrogli mizi. Zaradi različnih strokovnih profilov je bila delavnica izjemno zanimiva, saj je vsak dojemal dane naloge in delo na svoj način. Z izmenjavo izkušenj, mnenj, z različnimi pristopi do razumevanja prostora smo vsi izdatno prispevali k dvigu kvalitete dela. Kot rezultati dela se kažejo predvsem pozitivne replike udeležencev delavnice, ki širijo znanje v tuje dežele, obenem pa tudi zavedanje prebivalcev Goza, da tudi njihova primarna arhitektura nekaj velja v svetu, kar v ljudeh vzbuja izražanje tradicije in pripadnosti. Prav tako je pomemben rezultat razstava skic udeležencev in dopolnitev dokumentacije giren, vodnjakov in čebelnjakov (tlorisi, prerezi, pogledi v merilu 1:50, tudi z GPD podatki) nekaterih še obstoječih objektov. Material bo služil kot poročilo o delavnici 2013, informacija o delu in vabilu na naslednje delavnice. Pričakovani rezultati v prihodnosti so zagotovo nadaljevanje podobnih akcij, pri čemer želimo še več sodelovanja lokalne javnosti, predvsem pa okrepiti sodelovanje z raznimi lokalnimi in državnimi upravami na področju urejanja in oblikovanja prostora.

Urnik sicer dvotedenske delavnice je bil natrpan, prepleten z različnimi aktivnostmi, ki smo se jih radi udeleževali. Kljub vsemu pa smo še vedno našli čas za medsebojno spoznavanje, osebno raziskovanje otoka, kopanje in druženje.

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.