Novice

Tudi mali posegi štejejo

Nove tipizirane avtobusne nadstrešnice na kozjanskem

Gorazd Furman Oman

14.10.2013

Urejanje prostora in postavljanje javnih stavb ter nenazadnje urbane opreme je pri nas načeloma podvrženo edinemu kriteriju – najnižji ceni. To pomeni, da prosperirajo tisti arhitekti in urbanisti, ki vložijo najmanj časa za potrebno storitev ter zaradi nizke cene nimajo niti sredstev za izobraževanja in dodatna usposabljanja. Temu primerni so rezultati vidni v javnem prostoru, ki so pogostokrat nepopravljivi. Da temu vseeno ni vedno tako, priča pozitiven primer s Kozjanskega. Tukaj na eni strani vse aktivnejšo in pozitivno vlogo prevzema javni zavod Kozjanski park, ki prvenstveno skrbi za naravno krajino, vendar se ob tem zaveda, da brez kvalitetne in trajnostne arhitekture tudi ni moč govoriti o ohranjanju narave. Na drugi strani pa so posamezne občine znotraj parka, ki se vsaka po svojih najboljših močeh trudi k čim boljši prepoznavnosti.

Tako je bilo prepoznano, da je smiselno oblikovati skupna izhodišča znotraj Kozjanskega parka ter strokovne kriterije za umeščanje novih objektov v prostor ter za njihovo oblikovanje. Le ti morajo na eni strani upoštevati arhitekturno tipologijo območja, v katerega se umeščajo, na drugi pa sodoben način gradnje, bivanja in rabe energije, ki morajo biti ekološki in trajnostni.

Kozjanski park se je skupaj z občinami znotraj njega lotil projekta ”Sodobna arhitekturna tipologija na kozjanskem”, ki bodočim investitorjem svetuje in jih usmerja pri sodobni gradnji znotraj območja parka.

Kot posledica tega procesa in sodobnejšega načina razmišljanja o arhitekturi znotraj zaščitenega območja Kozjanskega parka je občina Kozje, ob spodbudi Kozjanskega parka in ob ustrezni strokovni podpori arhitektov in urbanistov, dobila svojo podobo avtobusnih postajališč. Gre za projekt, ki po navadi v prostoru ne pritegne pozornosti, v tem primeru pa je naredil pravo malo revolucijo. Nastalo je namreč 28 enakih izdelkov, razsejanih po celotni krajini, mimo katerih nihče ne more kar tako. Občina je začela graditi svojo prepoznavno podobo.

Uporaba javnega potniškega prometa na Kozjanskem je svoj razcvet doživela z industrializacijo po drugi svetovni vojni. Takrat so številni domačini vsakodnevno z avtobusi odhajali na delo v celjski industrijski bazen. Po vsesplošnem propadu industrije na eni strani v začetku 90-tih ter po vse večji uporabi osebnih avtomobilov, se je pomen javnega potniškega prometa začel pospešeno zmanjševati. Upadala uporaba avtobusnih postajališč in smiselnost nadstreškov. V zadnjem času so uporabniki javnega prevoza predvsem šoloobvezni otroci ter starejši ljudje. Hkrati se čas čakanja na avtobus izredno zmanjšuje, saj so le ti točni.

Vse to je narekovalo, da mora biti sodobno postajališče skromno, tako po velikosti kot pojavnosti v krajini. Osnovni koncept pri oblikovanju je zasledoval dva cilja. Navzven mora biti postaja robustna, odporna na vremenske vplive ter mora povzemati obliko skromne kozjanske hiše, ki je nizka in ima strmo dvokapno streho. Navznoter pa mora biti topla in mehka, tako kot je kozjanska krajina. Obe lastnosti, skromnost in toplino, ima tudi kozjanski človek.

Dvojnost je opazna tudi pri uporabljenih materialih. Notranjost postaje je v celoti iz macesnovih letvic, ki se po notranji krožnici nizajo druga ob drugi in uporqbniku  nudijo toplino doma. Zunanjost pa je iz robustne pločevine, ki najbolje kljubuje času. Materiali so naravni in jih je možno po letih uporabe v celoti reciklirati.

Kot pika na ‘i’ pa je dodana osvetlitev. Izvedena je z LED trakovi, ki so vrezani v macesnove letvice. Ob mraku in ponoči vabijo popotnike v varno zavetje, voznike pa opozarjajo, da se vozijo skozi kozjansko. Postajališče ima lasten vir elektrike, saj je znotraj nadstreška skrit akumulator, na strehi pa so sončne celice, obrnjene proti jugu, ki dajejo dovolj energije za osvetlitev.

Nov tipiziran nadstrešek je v kozjansko krajino vnesel nekaj novega, dodanega. Na koncu bo vseh nadstreškov preko petdeset. Ker delujejo v dvojicah, jih ni moč spregledati. Mimoidočim v osebnih avtomobilih ali tujcem v avtodomih tako nudi najprej informacijo o imenu kraja. Ko upočasnijo in se morda tudi ustavijo, lahko prisedejo na toplino domačega macesna in izpod varnega nadstreška opazujejo prečudovito krajino in prisluhnejo tišini, ki je v mestnem vrvežu več ni. Kak popotnik pa lahko morda tudi v miru prespi in brez skrbi počaka na prvi jutranji avtobus. Ne glede na povedano, pa je sedaj popolnoma jasno, kje se začne in kje se konča osrednje kozjansko, s prvim in zadnjim nadstreškom.

Projekt pomeni miselni preskok pri celostnem urejanju prostora po načelu, da tudi najmanjši posegi štejejo. V tem bi lahko bil pozitiven zgled za ostala območja in občine.

Projekt: Tipski projekt avtobusnega postajališča v občini Kozje

Izgradnja: 2013

Velikost: d/240 x š/261 x v/275 cm

Investicija 1/kom postajališča: neto 5.600,00 €

Naročnik: Občina Kozje

Zasnova in oblikovanje: Urbanisti, d.o.o., Celje

Projektna skupina: mag. Gorazd Furman Oman, dr. Mojca Furman Oman, Robert Les

Konstrukcija: RC Plan M, Celje

Izvajalec: Gic gradnje d.o.o., Rogaška Slatina

Fotografije: Matevž Paternoster

Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.